Franja

endamage [indǽmidž] prehodni glagol
poškodovati, okvariti

endommager [ɑ̃dɔmaže] verbe transitif poškodovati, prizadeti škodo (quelqu'un komu)

s'endommager poškodovati se; trpeti škodo, biti poškodovan

entamer [ɑ̃tame] verbe transitif načeti, nalomiti; urezati, raniti, poškodovati; začeti (proces); navezati (pogovor); spodkopati (ugled); omajati (prijateljstvo); militaire začeti (napad); napraviti vrzel, luknjo (quelque chose v čem); figuré začeti

entamer la conversation, un travai! začeti pogovor, lotiti se dela
entamer la réputation, l'honneur škodovati dobremu imenu, časti
entamer la conviction de quelqu'un omajati komu prepričanje
entamer un pain, une bouteille načeti kruh, buteljko

esquinter [-te] verbe transitif

1. familier poškodovati (sa voiture svoj avto), pokvariti, uničiti, zdelati; raniti; figuré ostro, strogo kritizirati (un film film, un livre knjigo)

2. zelo utruditi

s'esquinter ubijati se, garati, uničiti se
s'esquinter la vue, la santé pokvariti si oči, uničiti si zdravje

flaw² [flɔ:] prehodni glagol & neprehodni glagol
okrušiti, poškodovati, pokvariti (se); napokniti
figurativno popačiti

gâter [gɑte] verbe transitif (po)kvariti (tudi figuré); poškodovati, u-, za-mazati, skaziti; figuré škodovati (quelque chose čemu); (otroka) razvajati, raznežiti

se gâter pokvariti se, postati slabši, poslabšati se, spriditi se; (pijače) postati plehek, postán
cette maison gâte le paysage ta hiša kvari pokrajino
gâter les affaires, les choses zavoziti stvari, zavoziti jo, figuré zapeljati voz v blato
gâter l'existence à quelqu'un komu življenje otežiti, zagreniti
gâter la joie, le plaisir de quelqu'un komu veselje, zabavo skvariti
gâter le marché, le métier skvariti kupčijo, cene zbijati ali kaziti, prepoceni delati, delati umazano konkurenco
sujet à se gâter (blago) hitro pokvarljiv
il est riche, ce qui ne gâte rien bogat je, kar je samo še prednost več
ça ne gâte rien to nič ne škodi, to nič ne de, to je še ena prednost več
le temps se gâte vreme se kvari, postaja slabše

guastare

A) v. tr. (pres. guasto)

1. pokvariti, skaziti, poškodovati:
la grandine ha guastato il raccolto toča je poškodovala letino
guastare lo stomaco, la salute pokvariti želodec, zdravje
guastarsi il sangue pren. razjeziti se, gnati si k srcu
guastarsi la testa pren. zgubiti glavo, razsodnost

2. pren. motiti:
guastare l'amicizia prekiniti prijateljstvo
guastare l'incantesimo razbiti čar, razbliniti iluzije
guastare i sogni a qcn. kvariti komu sanje, motiti komu srečo

3. pren. kvariti, spriditi

B) v. intr. škodovati, biti neprimeren, neprijeten:
una parola gentile non guasta mai prijazna beseda nikoli ne škodi

C) ➞ guastarsi v. rifl. (pres. mi guasto)

1. pokvariti se (tudi pren.):
l'orologio si è guastato ura se je pokvarila
temo che il tempo si guasti bojim se, da se bo vreme pokvarilo

2. pren. pokvariti se, spriditi se
PREGOVORI: troppi cuochi guastano la cucina preg. veliko babic, kilav otrok

harm² [ha:m] prehodni glagol
škoditi (to komu)
poškodovati, raniti

herir [-ie/i-] raniti, poškodovati, tepsti, biti; užaliti

herir al miedo biti brez strahu
herir de muerte smrtno raniti
herir el suelo con el pie cepetati, udarjati z nogo ob tla
herir la vanidad de alg užaliti koga v njegovem samoljubju
herirse en el dedo urezati se v prst

hurt^*2 [hə:t]

1. prehodni glagol
poškodovati, raniti, zadajati rane (tudi figurativno)
škoditi komu; užatiti koga

2. neprehodni glagol
boleti, peči

my hand hurts roka me boli
my wound hurts rana me peče
that won't hurt to nič ne škodi
to hurt s.o.'s feelings raniti komu čustva

incrinare

A) v. tr. (pres. incrino)

1. načeti, načenjati; narediti, delati režo:
incrinare uno specchio narediti režo v ogledalu

2. pren. načeti; poškodovati; pokvariti:
incrinare i buoni rapporti načeti, pokvariti dobre odnose

B) ➞ incrinarsi v. rifl. (pres. mi incrino)

1. počiti, pokati

2. pren. pokvariti se

injure [índžə] prehodni glagol
storiti krivico; škoditi, poškodovati
figurativno raniti (čustva), žaliti

ìskrzati -ām
1. oguliti, ponositi: iskrzati odijelo; sav kaput iskrza od silnog nošenja
2. skrhati, oškrbiti: iskrzati nož, tanjir
3. poškodovati: treba popraviti put, voda ga veoma iskrzala
4. zmučiti, utruditi: opisujući svoju nesreću ona se iskrzala od pete do glave

ìštetiti -īm
I.
1. poškodovati: vreme, kiše i nepogode ištetile su mnoge znamenite zgrade; vijekovi (vjekovi, vekovi) su ištetili kuću
2. pokvariti: ištetila ga tuđa zemlja
3. pahniti koga v sramoto: ti si babu obraz ištetila ti si očka osramotila
4. ekspr. raniti: grdno ga puške ištetile
II. ištetiti se
1. pokvariti se (moralno): sve se selo ištetilo
2. oslabeti: oči su mu se ištetile
3. okilaveti, dobiti kilo: teškim radom radnici se ištetili

lacerar (raz)trgati, (z)mečkati; poškodovati

lacerar la fama de alg škodovati dobremu glasu neke osebe
lacerarse trpinčiti se

lädieren poškodovati

laedō -ere, laesī, laesum

1. butniti (butati), suniti (suvati), treščiti (treskati), biti (bijem); prvotni pomen se kaže bolj v sestavljenkah, redko pri nesestavljenem glag.: aequora laedebant (po drugih: fligebant) navīs ad saxa Lucr.; pren.: haec me non laedunt Cu. to ne bije name, to me ne zadeva.

2. (po)habiti (pohabljati), raniti (ranj(ev)ati), oškoditi (oškodovati), poškodovati, (po)kvariti, (o)kvariti: lembus ille mihi laedit latus Pl., lora laedunt brachia Pl., laedere rubigine ferrum V. (o)škrbiti, (o)škrbati, neu ferro laede retunso semina V., nec teneras cursu laesisset aristas V., l. robur cuspide V., ah, ne te frigora laedant V. o da bi mraz ne škodoval tvojemu zdravju!, zonā l. collum H. zadaviti (obesiti) se, signum lagoenae H. (o človeku, ki skrivaj pije iz nje), hominem vulnere l. O. raniti, Venus a cuspide laesa, vipera laesa pede, medullas telo laedere O., corpore non laeso O. nepoškodovan, laedentia pectus vincula O. žuleče, ut teneros laedunt iuga prima iuvencos O., herbas morsu l. O. (o)glodati, frondes laedit hiems O., grandine laesa Ceres O., laeditur ferrum O. se skrha, laedi O. (o telesnih udih) obole(va)ti, l. aliquem dente Ph., laesus nube dies Lucan. zamračen, pomračen, smaragdi sole laeduntur Plin., thymum laeditur imbribus Plin., si ignis alienum segetem vel vineam laeserit Dig.; pesn. pren.: l. oscula H. onečastiti, (o)skruniti, quae laedunt oculum H. ali oculos hoc meos laedit Sen. ph. boli, žali, si te pulvis strepitusque rotarum, si laedit caupona H. če ti mrzi, če ti je zoprn, če ne maraš, cantantes licet usque — minus via laedit — eamus V. pot je manj nadležna, je manj dolgočasna, qui tectos laesit amores, laedit amore pari O. škoduje, laesus ignis O. moten.

3. metaf. (raz)žaliti, (u)žaliti, kvariti, prizadeti (prizadevati), škoditi komu, oškodovati koga, včasih tudi = odkupiti (odkupovati) se komu, povzročati komu težave, nadlegovati koga: facto nunc laedat licet Pl., minime multos l., si perget l. Ter., quia laesit prior Ter., nulli os l. Ter. nikogar ne žaliti v obraz, l. Pisonem, neminem iniuste, Caecinam periurio suo Ci., testimonio aliquem l. Ci. pričati proti komu, non minus nos stultitia illius sublevat quam laedit inprobitas Ci., diutius suspicionibus obscuris laedi famam suam noluit Ci., nullā laesus iniuriā Ci., laesa dignitas Ci., laedere aliquem in eo Ci. (v tem =) s tem, l. fidem Ci., C., H. zvestobo prelomiti, besedo prelomiti, ne držati besede, si quem timor armorum Caesaris laederet C. če bi koga vznemirjal, nullas inimicitias gessit, quod neque laedebat quemquem neque … N., laesa pietas N., Marius … singulos modo, modo universos laedere S., l. foedus V. (pre)kršiti, tristi l. versu aliquem H., tunc tua me infortunia laedent H. me bo tvoje trpljenje bolelo (ganilo), l. numen deorum H. varati voljo bogov, rogati se volji bogov, laesum numen O. razžaljeno božanstvo, laesum pectus O., laesus pudor O. razžaljena sramežljivost (ali oskrunjena nedolžnost), laesa maiestas Sen. rh. veleizdaja, laedere famam suam Plin. iun., pudicitiae eius famam nihil quidem praeter Nicomedis contubernium laesit, gravi tamen et perenni opprobio Suet., res laesae Sil. nadležnosti, zoprnosti.

lastimar pomilovati; raniti, poškodovati; škoditi; žaliti

lastimarse tarnati, tožiti
lastimarse de imeti usmiljenje z
lastimarse el pie nogo si poškodovati

lēdere^* v. tr. (pres. lēdo)

1. prizadeti; poškodovati:
ledere l'onore (di) prizadeti čast (koga)

2. med. raniti, poškodovati

lesionar raniti, poškodovati