Franja

danza f

1. ples:
danza popolare ljudski ples
danza delle api zool. čebelji ples

2. glasba ples:
le danze slave di Dvořak Dvořakovi slovanski plesi

danza ženski spol ples, plesna umetnost; plesna pesem; bal; razgrajanje

danza macabra mrtvaški ples
danza popular ljudski ples
aadar (estar) en la danza biti v nekaj zapleten; vmes biti
guiar la danza voditi ples; biti voditelj

fandango [fændǽŋgou] samostalnik
vrsta španskega plesa
ameriško, pogovorno ples; množični plesi

footing [fútiŋ] samostalnik
podlaga; hoja, ples; prostor za noge
figurativno opora, trden položaj; razmerje; celotna vsota

to be on good (ali friendly) footing biti v prijateljskem razmerju; imeti dobre stike
mind your footing! pazi, kam stopiš!
footing of columns seštevanje stolpcev; dobljena vsota
to lose (ali miss) one's footing spodrsniti
to pay one's footing plačati vstopnino ali članarino
on equal (ali the same) footing enakopraven
on business footing v poslovnih odnosih
škotsko first footing novoletni obisk
war footing vojno stanje
to get (ali gain) a footing ustaliti se
to gain (ali obtain) a footing uveljaviti se

frisk [frisk]

1. neprehodni glagol & prehodni glagol
skakljati, poskakovati, noreti, divjati; preganjati koga
sleng preiskati koga

2. samostalnik
skok, ples, skakljanje

hop¹ [hɔp] samostalnik
skok, poskakovanje; ena etapa pri dolgem poletu (letalo)
pogovorno kratko potovanje, kratka pot, skok
pogovorno ples

ameriško a bell-hop hotelski sluga
pogovorno on the hop na potepu, na skok, hitro
to catch s.o. on the hop ujeti koga na delu, nepričakovano
šport hop, step (ali skip) , and jump troskok

ìgra ž, tož. ȉgru, mn. ȉgre igárā
1. igra: društvena igra družabna igra; hazardna, krvava igra; igra za djecu; igra riječi besedna igra; igra prirode; igra olimpijske -e; igra na berzi, na burzi borzna igra; igra naših glumaca veoma mi se sviđa; igrati opasnu -u
2. dial. ples: pozvati koga na -u; red igara plesni red; otvoriti -u začeti ples

ìgrānka ž daj. ìgrānci ples, plesni venček: večeras se priređuje igranka u sportskoj sali; majka vodi kćerke na -u

kȍlo s
1. kolo: vodeničko, mlinsko kolo; kolo od zdenca; doći, pasti pod kolesa; kolo sreće ne prestaje se vrtjeti; nepodmazano kolo škriplje
2. kolo, ples: otvoriti, igrati kolo; pozvati u kolo uhvatiti se u čije kolo; ko se u kolo hvata, mora poigrati; ko se u kolo hvata, u noge se uzda; u kakvom si -u, onako i igraj
3. serija: deseto kolo knjiga Matice hrvatske, Matice srpske; Srpske književne zadruge
4. zbornik: Hrvatsko kolo
5. skupina: prvo kolo jesu kičmenjaci
6. vrzino kolo blodni ples čarovnic

kólo -a s
1. kolo, ples, igra: bratje, v kolo se vstopimo
2. kolo, niz radnji koje se ponavljaju: deseto kolo šahovskega turnirja

measure¹ [méžə] samostalnik
mera, merilo (tudi figurativno)
stopnja, obseg; del, delež; razmerje, meja
poetično metrum, pesniška mera
glasba takt, ritem
arhaično ples
kemija menzura, stopnja
geologija, množina sloji, ležišča
pravno ukrep

cubic measure prostorninska mera
lineal (ali long) measure dolžinska mera
square (ali superficial) measure ploskovna mera
measure of capacity votla mera
unit of measure merska enota
matematika greatest common measure (G.C.M.) največja skupna mera
beyond (ali out of all) measure prekomeren, čez mero
in a great measure v veliki meri
to have s.o.'s measure oceniti značaj koga
to take s.o.'s measure vzeti komu mero, umeriti; figurativno oceniti značaj koga
to have hard measures biti vtežkih okoliščinah
he is our measure takega človeka potrebujemo
man is the measure of all things človek je merilo za vse
(made) to measure po meri (narejen)
in some (ali in a certain) measure vneki meri
to set measures to omejiti
short (full) measure slaba (dobra) mera
for good measure povrh
to take measures podvzeti korake, ukreniti kaj
without measure neizmeren
the measure of my days trajanje mojega življenja
2 is a measure of 4 2 je deljenec od 4
arhaično to tread a measure plesati

mōtus -ūs, m (movēre) gib(anje)

I. fizično gibanje, premikanje, tek: Q. idr., navium, remorum C., siderum C., Val. Max., oculorum, oris Cels., venarum Cels. utripanje, caudae Plin. miganje z repom, terrae Ci., Cu., Front. idr. potres, quo maximo motu terra tremit V., pedum melior motu V. gibkejših nog, hitrejši, deus motum dedit caelo Ci., (sc. lepus) nullos audet dare corpore motūs O. si ne upa premakniti se (treniti, ganiti se); occ.

1. umetni telesni gib, gibljaj, premik, telesna kretnja, zasuk, obrnitev, obrat: Q., motus palaestrici et histrionum gestus Ci., gestus ac motus corporis Ci., rusticus alter motus, concesso mollior alter erit O., decens H. lična (mična, ljubka, prikupna) hoja.

2. ples, poseb. pantomimski: Ambr., motus dare L., V. plesati, motus doceri Ionicos H. učiti se plesati.

3. kot voj. t.t. vojaški okret, zasuk, obrat, premik, manever: milites ad motus leviores N.; podobno: motus futuri V. (Enejev) odhod, dvig, odplutje; tako tudi: ipse sub Aurorae primos excedere motus Lucan. —

II. metaf.

1. duševni gib, duševno gibanje: animi incredibiles motus Ci. duševna gibčnost; occ.
a) delovanje duha, duševna sila, duševna dejavnost: animorum motus voluntarii Ci., motus animorum duplices sunt, alteri cogitationis, alteri adpetitus Ci., et animi et ingenii celeres quidam motus esse debent Ci. srce in razum morata svoje sile zlahka uporabiti, motu mentis et ratione uti Ci. umsko delovanje.
b) duševno razpoloženje, ganjenje, duševni pretres, duševna razvnetost, razdraženost, čustvo, emocija, afekt, razburjenje, čustveni vzgib, vzburjenost, vzdraženje, strast: Sen. ph., T., m. turbidus Ci., motus animi turbati, quos Graeci πάϑη nominant Ci., perturbationes, id est motus animi nimii, rationi non obtemperantes Ci., m. mentis meae Ci. nemir moje duše.
c) nagib, (na)gon, vzgib, pobuda, spodbuda, impulz: naturae Ci., divino concita motu O., sine motu animi et cogitatione Ci.
d) nagib, povod, motiv: consilii mei motūs Plin. iun.

2. politično gibanje: Catilinae motūs conatūsque Ci., se ad motus fortunae movere coepit C. plašč po vetru obračati = ravnati se po okoliščinah; occ.
a) politični dvig (v dobrem pomenu): Italiae magnificentissimus m. Ci.; (v slabem pomenu) vstaja, upor, nemir: populi Ci., Galliae, urbanus C., servilis L., domi motus orti L., civicus H., magnus et implacabilis T., hic tantus motus rerum Ci., T. tako burni časi.
b) menjava politične struje (usmeritve), državni preobrat, prevrat: in re publica non tantum motum impendere video, quantum … Ci. ep., rei publicae motum adferre Ci. državo omajati, concussi orbis motus T. prevrat zemlje, vesoljni prevrat, ut Persarum imperium magno motu concuterent magis quam affligerent Cu.

3. kot ret. t.t. „preobrat izraza“, besedni obrat, in sicer meton. = trop: reddam nunc, quam proximam esse dixeram partem de tropis, quos motus clarissimi nostrorum auctores vocant Q., nam plerique has tropos esse existimaverunt, quia, sive ex hoc duxerint nomen, quod sint formati quodam modo, sive ex eo, quod vertant orationem, unde et motus dicuntur, fatendum erit esse utrumque eorum etiam in figuris Q.

4. kot vrtnarski t.t. „pogon“, kal, klica, mladika, poganjek: Celsus quoque et Atticus consentiunt tres esse motus in vite seu potius in omni surculo naturales, unum, quo germinet, alterum, quo confloreat, tertium, quo maturescat Col.

ovítak -tka m
1. ovitek: ovitak za novine; izvaditi iz -a
2. dial. kolo, ples

pas [pa:] samostalnik
plesni korak, ples; prednost

to give the pas to dati komu prednost
to take the pas imeti prednost
pas seul solo ples
pas de deux plesni duo

passo¹ m

1. korak:
passi malfermi, sicuri negotovi, odločni koraki
passo dell'oca voj. gosji korak
a gran passi pren. naglo
a passi da gigante pren. z orjaškimi koraki
allungare il passo pospešiti korak
dare un passo avanti, indietro iti korak naprej, korak nazaj
fare il passo più lungo della gamba pren. previsoko ciljati, precenjevati svoje sposobnosti
primi passi prvi koraki (tudi pren.);
a ogni passo pren. na vsakem koraku
passo passo, un passo dopo l'altro korak za korakom (tudi pren.);
segnare il passo pren. stopicati na mestu
tornare sui propri passi vrniti se nazaj; pren. začeti znova
fare due, quattro passi sprehoditi se

2. korak (prostorska oddaljenost):
a pochi passi da qui tu blizu
essere a un passo da qcs. biti tik pred tem, da kaj dosežeš

3. korak, hoja:
di passo, a passo d'uomo korakoma
di buon passo hitro
a passo di lumaca po polževo
di pari passo enako, hkrati, istočasno
di questo passo pren. če bo šlo tako naprej
e via di questo passo pren. pog. in tako naprej
al passo con v koraku s, z
mettersi al passo con i tempi iti v korak s časom; ekst. stopinja

4. korak (pri plesu); ples

5. pren. korak, pobuda, odločitev; poskus:
fare i passi necessari per qcs. storiti potrebne korake za
un passo rischioso tvegana odločitev, tvegan korak
fare un passo falso napraviti napačno potezo, narobe se odločiti; polomiti ga
fare il gran passo pren. sprejeti usodno odločitev

6. pren. odlomek; glasba pasaža

7. korak (dolžinska mera)

8. strojn. korak

9. film
film a passo normale navadni film
film a passo ridotto ozki film

plésānje s plesanje, ples: učitelj -a

pléša -e ž chelie, pleş

póvštertanc m (nj. Polstertanz) ples, igra s jastukom

race-ball [réisbɔ:l] samostalnik
ples, prirejen v zvezi s konjskimi dirkami

ràj rája m (srvnj. reie < stfr. raie) ples, igra, kolo: otroški raj, raj pod lipo; ispor. i rej