Franja

Zadetki iskanja

  • generous [džénərəs] pridevnik (generously prislov)
    plemenit, radodaren, velikodušen; žlahten; obilen
  • gentile1 agg.

    1. ljubezniv, prijazen, vljuden:
    gentile signore, signora, signorina spoštovani gospod, spoštovana gospa, gospodična (v pismih)
    gentili spettatori, ascoltatori rtv dragi gledalci, dragi poslušalci

    2. ljubek, nežen; krhek:
    lineamenti gentili nežne, ljubke poteze
    il gentil sesso nežni spol
    legno gentile mehak les

    3. vzvišen, plemenit, žlahten:
    animo gentile plemenita duša

    4. knjižno omikan, prefinjen, izbran:
    l'idioma, il parlar gentile pren. italijanski jezik
  • gentle1 [džéntl] pridevnik
    vljuden, uglajen; blag, mil, nežen; krotek, ljubezniv; plemenit, imeniten

    gentle pace počasen korak
    the gentle sex ženski spol, ženske
    gentle art (ali craft) ribolov
    gentle traffic tihotapstvo
    gentle reader spoštovani bralec
    of gentle birth (ali blood) plemenitega rodu
  • grand, e [grɑ̃, d] adjectif velik, obsežen; znaten; močan, silen; glasen (glas), poln (kozarec), dober (pred navedbo mere), dolg (brada, noge), visok (drevo); pomemben, (zelo) važen; odrasel; figuré velik, visok, plemenit, spoštovan, vele-; masculin španski velikaš, grande

    le Grand Veliki (za imeni vladarjev)
    les grands odrasli, veliki
    les quatre grands štiri svetovne velesile
    grand âge visoka starost
    grand air masculin svež zrak
    grand blessé masculin težek ranjenec
    grand chemin masculin glavna pot
    grande communication féminin glavna prometna cesta
    grand criminel masculin glavni krivec, zločinec
    grands crus masculin pluriel prvovrstna vina
    grand duc velika uharica
    grandes eaux féminin pluriel vodovje, poplava; delovanje vseh vodometov (v parku)
    grand ennemi smrtni sovražnik
    grande exploitation veleobrat
    grand fleuve velereka, veletok
    grand froid oster, hud mraz
    grand fumeur masculin hud, strasten kadilec
    grande gelée féminin huda zmrzal
    la Grande guerre (prva) svetovna vojna
    un grand homme velik, znamenit človek
    un homme grand (po postavi) velik človek
    les Grandes lndes féminin pluriel Vzhodna lndija
    grand in-oclavo velika osmerka (oktav), leksikonski format
    grand livre masculin, (commerce) glavna knjiga
    grand magasin masculin veleblagovnica
    grand maitre veliki mojster
    grand monde masculin gornja plast družbe
    grand mutilé (de guerre) težek (vojni) invalid
    plus grand que nature v nadnaravni velikosti (o sliki)
    (tout) grand ouvert (čisto) na stežaj odprt
    grande personne féminin odrasla oseba
    les grandes personnes odličniki
    grands et petits veliki in mali
    grand propriétaire (foncier) veleposestnik
    grande propriété (foncière) féminin veleposestvo
    grande puissance velesila
    grand e ville velemesto
    grande vitesse (železnica) brzovozno blago
    Grand Turc turški sultan
    au grand air na prostem
    au grand jamais prav nikoli, humour o svetem Nikoli
    au grand jour pri belem dnevu
    au grand soleil v polnem soncu
    de grand cœur iz srca rad
    de grand matin navsezgodaj zjutraj
    en grand v velikem, na veliko; celokupno; v naravni velikosti
    en grand habit v gala (družbeni, večerni) obleki, v gali
    en grand nombre v velikem številu
    en grande toilette v veliki (večerni) toaleti
    en grande tenue, en grand uniforme v gala uniformi
    sur une grande échelle v velikem merilu
    aller grand train hitro iti
    avoir grand air imenitno izgledati
    avoir grand faim, grand-soif biti zelo lačen, žejen
    avoir grand-peur zelo se bati
    avoir grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
    être plus grand que nature presegati človeške moči
    il est grand temps skraini čas je
    c'est grand! to je sijajno!
    faire - cas de quelque chose mnogo dati na kaj, zelo ceniti
    il fait grand jour beli dan je
    mener grand train razkošno živeti
    se faire grand rasti, velik posta(ja)ti
    être monté sur son grand cheval (figuré) prevzetovati
    ouvrir de grands yeux debelo (po)gledati
    voir grand imeti (v glavi) velike načrte, velike ambicije
    il a les yeux plus grands que le ventre ima večje oči kot želodec
  • grande velik, visokorasel; veličasten; važen, pomemben, vzvišen, plemenit; silen, številen

    en grande v celem
    vivir en grande razkošno živeti
    a lo grande veličastno, sijajno
    ¡es grande! to je pa posrečeno!
  • grandis -e, adv. granditer (prim. gr. βρένϑος napuh, ponos, bahanje, βρενϑύομαι napihujem se, šopirim se, baham se)

    I. (o stvareh) velik po razsežnosti, prostornini ali številu, velikanski, silen, močan, obsežen, znaten: cella VARR., patella, vas CI., lumina, membra, ossa O., oratio CI. ali epistula CI. EP. dolgo, nomen grandibus litteris inscriptum CI. z velikimi (uncialnimi) črkami, librum grandem conscribit N. obsežno poročilo, grandes (= alti) cothurni V., gr. hordea V. debelozrnat, ex aede Minervae grande auri pondus ablatum; in hoc fano grandīs hydrias posuerat CI., pecunia, aes alienum CI., grandior vox CI.; pesn.: gr. elementa O. debelozrnate; adv. granditer silno, močno, zelo: ECCL.; n. sg. ali pl. nam. adv.: grande fremere STAT. silno, grandia ingrediens GELL. ali incedens AMM. široko stopaje. –

    II. (o bitjih)

    1. velik po postavi (rasti), dorasel, odrasel: grandis iam puer bello Italico CI., A. Cluentius reliquit grandem et nubilem filiam CI., gr. alumnus (= Achilles) H., iam. gr. Achilles IUV., bestia L., fera CELS. velika divjačina, grandiores aves (naspr. minutae aves) CELS.

    2. velik po času = star, ostarel, prileten: non admodum grandis natu, sed tamen iam aetate provectus CI., gr. natu H., PLIN. IUN., SUET., grandior natu PL., CI., SUET., grandis aevo LUCR., F., grandior aevo O.; tudi brez abl.: bella gerebat ut adulescens, cum plane grandis esset CI.; od tod enalaga: grandior aetas CI., O. višja, grandi iam natu SUET. v že visoki starosti. –

    III. metaf.

    1. velik po imenitnosti, važnosti, imeniten, znamenit, važen, pomemben, pomenljiv: gr. dica TER. huda pravda, vitium CI. huda, dicere de rebus grandioribus CI., grandioribus exemplis uti CI. prepričevalnejše zglede navesti (navajati), gr. decus, munus, certamen H., malum H. hudo zlo, non est grande garrire per angulos HIER.

    2. velik v izražanju, veličasten, vzvišen, vznesen, slovesen: carmen CI., (oratores) grandes erant verbis CI., pro grandibus fiunt tumidi CI., gr. oratio PETR., gr. Ciceronis verba Q., (antiqua comoedia) et grandis et elegans Q., quamvis grandius ille (Alcaeus) sonet O. poje bolj vzvišeno; kot subst. n. pl.: grandia minute dicet CI., hic autem grandia requiris CI., professus grandia turget H., nec conamur tenues grandia H., grandia elate canit Q.

    3. po mišljenju, duhu vzvišen, plemenit: Thucydides enim rerum gestarum pronuntiator sincerus et grandis etiam fuit CI.
  • great1 [greit] pridevnik
    velik, precejšen; dolg
    figurativno ugleden, pomemben, važen, imeniten, slaven; plemenit; pra-
    arhaično noseča (at, in)
    spreten, mojstrski, sposoben
    domačno sijajen, kolosalen

    great age visoka starost
    to be great at s.th. odlikovati se v čem
    astronomija Great(er) Bear Veliki voz
    the great body večina
    great chair naslonjač
    a great deal mnogo
    great dozen 13
    arhaično great with child noseča
    great go diplomski izpit za B.A.
    to go a great way with s.o. imeti velik vpliv na koga
    great gun vplivna osebnost, "visoka živina"
    great hundred stodvajset
    great toe palec na nogi
    pogovorno great big strašno velik, neznanski
    great Scott! zaboga!
    the Great Powers velesile
    great dane zoologija doga
    great letter velika črka
    great many mnogi, številni
    no great matter nepomembno, malenkost
    great little man majhen, a pomemben človek
    pogovorno great on navdušen za
    no great shakes ne posebno dober; nič posebnega
    the Great War prva svetovna vojna
    I have a great mind to prav rad bi
    a great while ago že davno
    great hall glavna dvorana
  • great-hearted [gréithá:tid] pridevnik (great-heartedly prislov)
    pogumen, hraber; velikodušen, plemenit
  • great-minded [gréitmáindid] pridevnik (great-mindedly prislov)
    velikodušen, plemenit
  • handsome [hǽnsəm] pridevnik (handsomely prislov)
    lep, postaven, čeden
    figurativno precejšen, znaten; plemenit, velikodušen, radodaren

    handsome is that handsome does plemenit je oni, ki plemenito ravna; dobrota se vidi v dejanjih
    to come down handsomely izkazati se z darilom
  • *haut, e [o, ot] adjectif visok; velik; (z)gornji, visoko ležeč, višji; globok; glasen, jasen; figuré vzvišen, plemenit, imeniten, odličen; ošaben, aroganten; (krivica) vpijoč; segajoč v davnino; adverbe visoko, glasno; masculin višina, vrh, zgornji del, najvišja točka; višji ali gornji del

    la haute (populaire) visoki krogi
    l'arbre a 10 mètres de haut drevo je 10 metrov visoko
    à haute voix glasno
    au haut de na višini (česa)
    au, en haut de zgoraj na, zgoraj v
    de haut od zgoraj, figuré zviška
    de haute lutte s silo, siloma
    de haute mer visokomorski
    de haute tête dvignjene glave
    d'en haut od zgoraj, z neba
    du haut de z vrha
    du haut du balcon z balkona
    du, de haut en bas od zgoraj do spodaj, figuré prezirljivo, zaničljivo
    en haut zgoraj, navzgor, kvišku
    en haut lieu na višjem mestu (= pri osebah na oblasti)
    là-haut tam, tu gori, zgoraj
    sur le haut du jour okoli poldneva
    tout haut čisto glasno
    haut la main brez truda, lahkó, igraje
    haut les mains! roke kvišku!
    haut les bras! na delo
    haut les cœurs! kvišku srca!
    la mer est haute morje je razburkano
    Chambre haute (politique) gornja zbornica
    (chapeau masculin) haut de forme cilinder (klobuk)
    mer féminin haute plima
    ton masculin haut aroganten ton
    ville féminin haute gornje mesto
    ordre masculin d'en haut višji ukaz
    le Très-Haut (religion) Vsemogočni
    haut-allemand, e visokonemški
    haut et court kratkomalo
    haute antiquité féminin davni stari vek
    la Haute Italie gornja Italija
    les hauts et les bas srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
    haut commandement masculin višje poveljstvo
    haute conjoncture féminin visoka konjunktura
    haute considération féminin visoko čislanje
    haut en couleurs kričečih barv; svež (polt); zelo rdeč, živ, barvit (slog)
    Haute Cour féminin (de justice) visoko (državno) sodišče
    la Haute Couture vodilne modne hiše
    hautes études féminin pluriel visokošolske študije
    haut fait masculin (d'armes) junaško dejanje
    la haute finance denarna aristokracija
    haut fourneau masculin plavž
    haute futaie féminin visoki gozd
    haute main féminin glavno vodstvo
    haut mal masculin božjast
    la haute mer odprto morje
    haute montagne féminin visoko gorstvo, gorovje
    haute nouveauté féminin zadnja modna novost
    haut le pied nevprežen, neobložen, nenatovorjen
    haute saison féminin glavna sezona, višek sezone
    haute trahison féminin veleizdaja
    haute volée, haute société féminin visoka, boljša družba
    avoir la haute main imeti premoč
    avoir la haute main dans quelque chose imeti glavno besedo pri čem, voditi kaj
    avoir une haute opinion de quelque chose imeti visoko mnenje o čem
    avoir le verbe haut glasno, zapovedovalno govoriti
    avoir de hautes visées visoko stremeti
    être haut de jambes imeti dolge noge
    faire un haut-le-corps planiti kvišku, razburiti se
    gagner le haut zbežati
    jeter, pousser les hauts cris glasno se pritoževati, tóžiti, tarnati
    marcher, porter la tête haute pokonci glavo nositi, figuré ne si imeti kaj očitati
    parler haut glasno govoriti
    penser tout haut glasno misliti
    porter haut la tête visoko nositi glavo
    le prendre de haut avec quelqu'un predrzno, arogantno, zaničljivo ravnati, govoriti s kom
    regarder quelqu'un de haut gledati zviška na koga
    tenir la bride haute brzdati, krotiti
    tenir la dragée haute à quelqu'un pustiti koga dolgo čakati
    tenir en haute estime visoko ceniti
    tenir le haut du pavé biti gospodar po
  • hidalgo plemiški, viteški; plemenit, vzvišen, veličasten, izvrsten
  • high1 [hái] pridevnik
    visok, dvignjen; velik, važen; močan, silen; plemenit, odličen, imeniten; obilen (hrana); začinjen, pikanten (meso, divjačina); daljen, star (čas); visok, prediren, rezek (glas); velike vrednosti, visoke cene, drag; skrajen, goreč, vnet (a high Tory)
    napet, razburljiv (doživljaj); veder, jasen, vesel (razpoloženje)
    pogovorno natrkan
    sleng omamljen (od mamila)

    ameriško, sleng high on nor na kaj
    of high birth plemenitega rodu, visokega rodu
    high complexion zardel obraz
    britanska angleščina higher school certificate abiturientsko spričevalo
    high day beli dan, prazničen dan
    high and dry figurativno osamljen, zapuščen; navtika nasedel, na suhem
    to leave s.o. high and dry pustiti koga na cedilu
    in high feather dobre volje, opit
    to fly a high game visoko letati
    in high health pri odličnem zdravju
    with a high hand samovoljno, ošabno
    to carry things off with a high hand samovoljno, predrzno ravnati
    a high kicker lahkoživka
    high latitudes pokrajine blizu zemeljskih tečajev
    high and low gospoda in raja
    land is high zemlja je draga
    pogovorno to mount (ali ride) the high horse biti ponosen, biti domišljav
    high merit velika zasluga
    high and mighty nadut, ošaben
    high noon točno opoldne
    high praise velika hvala
    high politics visoka politika
    high period obdobje največje slave (umetnika itd.)
    on the high ropes ohol, poln prezira; besen
    high speed največja hitrost
    high society visoka družba
    of high standing visokega stanu, ugleden
    high summer visoko poletje
    high spirit razigranost, vedrost
    in high spirits razigran, pogovorno natrkan, "v rožicah"
    high seas razburkano morje
    the high seas odprto morje
    high time skrajni čas
    high wind močan veter
    high words ostre besede, prepir
    a high old time; ali high jinks imenitna zabava
    the Most High bog
    sleng how is that for high? to je pa že malo preveč
  • high-grade [háigréid] pridevnik
    izredno kakovosten, kvaliteten
    ekonomija prvorazreden
    biologija čistokrven, plemenit
  • high-minded [háimáindid] pridevnik
    plemenit
    arhaično ponosen
  • high-principled [háiprínsiplt] pridevnik
    plemenit, ponosen, načelen
  • honōrus 3 (honor)

    1. ki prinaša čast, spoštovan, časten: Sil., M., fama O., carmen Val. Fl. slavilna pesem, oratio T., quae in Drusum honora … Augustus fecisset T.

    2. ugleden, plemenit, cenjen: maiorque et honora videri (Hypsipyle) Stat.
  • hono(u)rable [ɔ́nərəbl] pridevnik (honourably prislov)
    časten, ugleden, spoštovanja vreden; plemenit, blagoroden; odličen; pošten

    Honourable blagorodni, blagorodna; naziv za mlajše otroke grofov, vse otroke baronov in vikontov, dvorne dame, člane spodnjega doma, višje sodnike, župane; ameriško naziv za člane kongresa, višje vladne uradnike, sodnike, župane
    Right Honourable naziv za nižje plemiče, člane državnega sveta, londonskega župana
    Most Honourable naziv za visoko plemstvo, člane viteškega reda Bath , člane državnega sveta (Privy Council)
  • humane [hju:méin] pridevnik (humanely prislov)
    human, plemenit, človečen, priljuden

    humane studies (ali learning) humanistična izobrazba
    britanska angleščina Humane Society dobrodelno društvo
  • in-genuus 3, adv. (in, gīgnere, pravzaprav „vrojen“)

    1. v deželi rojen, domač: fons Lucr., tophus Iuv., opes ingenuas ager fundit Pr.

    2. prirojen, naraven: indoles Pl., color Pr.

    3. od svobodnih staršev rojen, rojen svoboden: pueri ingenui cum meritoriis versabantur Ci., si quid est homine ingenuo dignum Ci., ab ingenuis mulieribus hereditates lege veniunt Ci., i. homo Pl., L., Cu., H., Iuv., Q., Suet., Amm., Mart.; subst.: quid est turpius ingenuo, quam ...? Ci., vim adhibitam ingenuis Ci.

    4. svobodnorojenemu (svobodnemu) primeren: educatus est ingenue Ci., ingenuis oculis legi H., ingenua studia atque artes Ci. svobodne umetnosti; occ.
    a) plemenit, dostojen: animus, vita, timiditas Ci., nihil adparet in eo ingenuum Ci., nihil ingenuum habet officina Ci., ingenuo dolore excitatus Ci., amor H., gula Mart. objestno, zlonamerno.
    b) odkritosrčen, odkrit: astuta ingenuum volpes imitata leonem H., i. oculi H., fastidium Ci., pax Amm., aperte atque ingenue aliquid confiteri Ci., ingenue pro suis dicere Q., ingenue profiteri Suet.
    c) mehkužen, razvajen, slaboten (v nasprotju s sužnjem, ki je bil fizično močnejši): invalidae vires ingenuaeque mihi (erant) O., i. latus Mart.