-
lȍtār m (srvn. lotter) dial. razuzdanec, pijanec, lenuh, ničvrednež
-
madidus 3 (madēre)
1. moker, vlažen: Lucan., Plin., vestis V., barba O., madidis Notus evolat alis V., fasciculus litterarum aquā madidus Ci. ep., madidi lacrimis ocelli O. ali samo madidi ocelli O. solzne, genae O. s solzami oblita, comae O. po katerih se cedi mazilo, mokri od mazila, madidi murra capilli O., vestis cocco madida Mart. napojena, (po)barvana, radix suco madida Plin. sočna, fossa O. moker, vodnat, tako tudi palus O., lacus Mart., Iuppiter (= Iupp. Pluvius) Mart. deževni darovalec dežja, m. Capena (sc. porta) Iuv. mokr(otn)a (od tamkajšnjega vodovoda (prim. Mart. 3, 47, 1)); z gen.: rosae madidae divini roris nectaris Ap.; occ.
a) moker od vina = opit, pijan, kot subst. m pijanec, mokri bratec; s pristavljenim abl. vino in brez njega: Mart., Sen. ph., ego te hodie reddam madidum, si vivo, probe, tibi cui decretum est bibere aquam Pl., madidus a vino Vulg., P. F., dies madidi Mart. mokri dnevi = dnevi, ko se veliko pije.
b) omehčan, prhek, mehko (s)kuhan, dokuhan: Pl., Pers., Plin., Mart., semina madidiora Plin.; od tod gnil, pokvarjen: tabe iecur madidum Lucan.; pren.: memoria Caecil. ap. Prisc. oslabel, medel, opešan.
2. metaf. poln česa, obilujoč s čim: glebae auro madidae O. nasičene, artibus, iocis Mart. — Adv. madide mokro: m. madere Pl. „premoker“, močno opit (pijan) biti.
-
malt-worm [má:ltwə:m] samostalnik
figurativno pijanec
-
moscione2 m
1. vinska mušica
2. pren. pijanec, žolna
-
mosquito moški spol moskito, komar; figurativno pivec, pijanec
-
odre moški spol meh (za vino); pijanec
-
pellejo moški spol (živalska) koža; kožica na sadju; meh (za vino); pijanec
dar (ali dejar, perder, soltar) el pellejo umreti
si yo estuviera en tu pellejo če bi (jaz) bil v tvoji koži
guardar el pellejo na varno se spraviti
pagar con el pellejo plačati z življenjem
salvar el pellejo zdravo (celo) kožo odnesti
mudar de pellejo leviti se
-
picoleur [-kɔlœr] masculin, populaire pijanec
-
pijánac -nca m, pijànčina ž, m, pijànčura ž, m, pijàndura m, ž, pìjanica m, ž pijanec
-
piorno moški spol pijanec
-
pochard, e [pɔšar, d] masculin, féminin, familier pijanec, -nka
-
poivrot, e [pwavro, ɔt] masculin, féminin, populaire pijanec, -nka
une vieille poivrot stara pijanka
-
pompier [pɔ̃pje] masculin gasilec; tovarnar, izdelovalec črpalk (sesalk, brizgalen); populaire pijanec
échelle féminin de pompiers gasilska lestev
pompier de service dežurni gasilec (npr. v gledališču); delavec, ki nadzira črpalke
-
pōtātor -ōris, m (pōtāre) pivec, popivač, pijanec: Tert. (naspr. vorator), potatores maximi Pl., vini Hier., Vulg. (naspr. homo vorax), aquae Sil. stanovalec ob vodi, obvodnik, notissimus potator Vop.
-
pōtor -ōris, m (nom. sg. iz debla pō; prim. pōtō)
1. pivec: aquae potores H. vodopivci; pesn.: Rhodani potor H. = Porodanec, prebivalec ob Rodanu.
2. occ. pijančevalec, popivač, pijanec, žlampač: Plin., acres potores H., recreabis Afrā potorem cochleā H.
-
riboteur, euse [ribɔtœr, öz] masculin, féminin, populaire pijanec, -nka
-
rioter [ráiətə] samostalnik
razgrajač, ponočnjak, razuzdanec, pijanec, razvratnež; izgrednik, vstajnik, puntar
-
rummy1 [rʌ́mi]
1. pridevnik
ameriško, sleng (rummily prislov) pijan
rummy voice pijanski glas
2. samostalnik
pijanec
-
sȃrhoš m (t. sarhoš, perz.) pijanec
-
Saufaus, der, Saufbold, der, Saufbruder, der, pijanec, pivski bratec, pijandura