Franja

Zadetki iskanja

  • glas1 moški spol (-u, -ova, -ovi)

    1. (zvok) der Laut (tudi fizika, v fonetiki)
    živalski glas der Tierlaut, der Ruf

    2. pri govoru, petju, glasbi: die Stimme, -stimme (angelski Engelstimme, človeški Menschenstimme, ptičji Vogelstimme, živalski Tierstimme; dekliški Mädchenstimme, deški Knabenstimme, moški Männerstimme, otroški Kinderstimme, ženski Frauenstimme; bobneč Donnerstimme, drhteč Zitterstimme, grlen Kehlstimme, piskav Fistelstimme, zagrobni Grabesstimme; glasba pevski Singstimme, zborovski Chorstimme, solo Solostimme, osnovni Grundstimme, spodnji Unterstimme, zgornji Oberstimme; orgelski Orgelstimme)
    obseg glasu glasba der Stimmumfang
    izginotje glasu lingv. der Lautuntergang
    nadomestitev glasu die Lautsubstitution
    sprememba glasu die Lautveränderung
    glas ljudstva figurativno die Volksstimme
    notranji glas/glas vesti innere Stimme
    glas srca die Stimme des Herzens
    glas vesti die Stimme des Gewissens

    3. pri glasovanjih, volitvah: die Stimme, -stimme (glasovalni Wahlstimme, proti Gegenstimme, Neinstimme, za Jastimme, nasprotni Gegenstimme)
    posvetovalni glas beratende Stimme
    vzdržani glas die Stimmenthaltung
    oddaja glasu po pošti die Briefwahl
    …glasu/glasov Stimmen-
    (štetje glasov die Stimmenauszählung, enako število glasov za in proti die Stimmengleichheit, večina glasov die Stimmenmehrheit; velika izguba glasov der Stimmeneinbruch, povečanje števila glasov der Stimmengewinn, izenačeno število glasov die Stimmengleichheit)
    lov na glasove der Stimmenfang

    4. Film, TV: (nevidni govorec) der Offsprecher

    5.
    figurativno glas vpijočega v puščavi der Mahner in der Wüste, der Rufer in der Wüste
    biti brez glasu keine Stimme haben
    dati glas pes: Laut geben
    imeti močan glas gut bei Stimme sein
    izgubiti glas die Stimme verlieren
    na ves glas aus vollem Halse, lauthals
    kričati na ves glas sich den Hals/die Kehle/die Lunge ausschreien
    peti na ves glas (ein Lied) schmettern
    v en glas wie aus einem Munde
  • glás (-ú) m

    1. voce; suono:
    globok, nizek, zamokel glas voce profonda, bassa, sorda, cupa
    tenek, visok glas voce acuta, alta
    hripav, mehak, nežen, zvonek glas voce rauca, morbida, dolce, sonora
    vesel, žalosten glas voce allegra, triste
    moški, otroški, ženski glasovi voci maschili, infantili, femminili
    oster, rezek, sladek glas voce aspra, brusca, dolce
    na glas govoriti, jokati se, peti, smejati se parlare, piangere, cantare, ridere ad alta voce
    med. menjati glas mutare la voce

    2. (oglašanje živali) voce, verso:
    glas kosa il chioccolio del merlo

    3. (zvok pri petju, pri glasbi) voce:
    zbor moških in ženskih glasov coro misto
    muz. nizek, visok glas voce bassa, alta

    4. (zvok, značilen za določen predmet) suono; canto; squillo:
    glas zvonov il suono delle campane
    glas trobente il suono della tromba; squillo di tromba
    glas konjskih kopit il calpestio degli zoccoli dei cavalli
    glas violine il canto di un violino

    5. (kar se širi s pripovedovanjem) voce; fama, reputazione:
    širi se glas, da je hudoben človek di lui corre voce come di uomo malvagio
    biti na dobrem, slabem glasu; uživati dober, slab glas godere di buona, di cattiva fama, reputazione
    biti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
    priti na dober, slab glas farsi una buona, cattiva reputazione; acquisire buona, cattiva fama

    6. (mnenje, mišljenje skupine, množice) voce:
    glas vesti la voce della coscienza

    7. (odločitev posameznika pri glasovanju) voto:
    zmagati z večino glasov vincere con la maggioranza dei voti

    8. lingv. suono:
    lingv. zliti glas affricata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dolgo ni bilo glasu od njega, ni dal glasu od sebe non si è fatto vivo per molto tempo
    povzdigniti svoj glas parlare, dire la sua
    biti na glasu essere noto, famoso
    bibl. pren. glas vpijočega v puščavi voce chiamante nel deserto
    jur. posvetovalni glas voto consultivo
    PREGOVORI:
    dober glas gre v deveto vas la fama vola, la nave cammina
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
  • glás voz f (pl voces) ; (pri volitvah) voto m

    na ves glas a voz en cuello (ali en grito)
    glas ljudstva voz del pueblo
    glas vesti voz de la conciencia
    odločilen glas voto m decisivo
    posvetovalni glas voz consultiva, voz sin voto
    sprejet z večino glasov aprobado por mayoría de votos
    srebrn glas voz argentina
    enakost glasov igualdad de votos
    neveljaven glas voto nulo, voto en blanco
    oddani glasovi número m de votos
    s 5 glasovi večine con una mayoría de cinco votos, por cinco votos de mayoría
    z 20 glasovi proti 15, z 10 vzdržanimi glasovi por veinte votos contra quince, con diez abstenciones
    10 glasov (oddanih) za koga, proti komu diez votos (emitidos) a favor, en contra de alg
    števec glasov escrutador m
    na dobrem (slabem) glasu bien (mal) reputado
    biti na dobrem glasu gozar de buena reputación
    biti na najboljšem glasu tener la mejor reputación
    dobiti 10 glasov obtener diez votos
    dobiti večino oddanih glasov obtener mayoría de votos
    oddati svoj glas (pri volitvah) depositar el voto, votar
    oddati glas za, proti votar por, contra
    péti prvi glas llevar la voz cantante
    povzdigniti (svoj) glas alzar (ali levantar) la voz
    (pre)šteti glasove contar los votos, hacer el escrutinio
    spraviti koga na slab glas poner mala voz a alg
    glas mu je zastal se le anudó la voz
    zbrati glasove recoger los votos
  • glórija (slava) glory; (svetniški sij) halo, nimbus, aureole

    glórija komu peti to glorify someone
  • grešíti (-ím) perf., imperf.

    1. rel. peccare, commettere peccato;
    grešiti proti peti božji zapovedi peccare contro il quinto comandamento
    smrtno grešiti commettere peccato mortale

    2. pren. (napraviti prekršek; zmotiti se) trasgredire, violare; contravvenire (a):
    grešiti proti postavi violare la legge
    grešiti nad človekom abusare di qcn.
    grešiti zoper dolžnost prevaricare
  • gŕlo anatomija throat; (steklenice) neck; gorge, gullet

    vnetje gŕla tonsillitis, quinsy
    kronično vnetje gŕla arhaično clergyman's throat
    gŕlo me boli I have a sore throat
    imeti suho gŕlo (figurativno) to have a cobweb in one's throat
    ozko gŕlo (figurativno, pogovorno) bottleneck
    kričati, vpiti na vse gŕlo to shout (knjižno to cry, to cry out) at the top of one's voice, pogovorno to cry blue murder
    nastaviti komu nož na gŕlo to put a knife to someone' throat
    pognati po gŕlu (izpiti) to knock it back
    glas mi je zastal v gŕlu I had a lump in my throat
    besede so mi obtičale v gŕlu the words stuck in my throat
    peti na vse gŕlo to sing at the top of one's voice
    prerezati gŕlo komu to cut someone's throat
    na vse gŕlo se smejati to roar with laughter
    sit sem tega do gŕla I am sick and tired of that, I am bored to death (ali to tears) with that, I'm fed up to the back teeth with that, ZDA pogovorno it's coming out of my ears, it bores the pants off me
    do gŕla sem vsega sit I've had a bellyful, žargon I'm absolutely cheesed off
  • gŕlo gorge ženski spol , gosier moški spol, familiarno sifflet moški spol , kiki moški spol ; (steklenice, posode) goulot moški spol , col moški spol

    grlo me boli j'ai mal à la gorge
    imeti suho grlo avoir la gorge sèche (ali le gosier sec)
    poplakniti grlo s'humecter le gosier, familiarno se rincer la dalle
    nastaviti komu nož na grlo mettre (ali tenir) le couteau sous (ali sur) la gorge de quelqu'un
    sit sem tega do grla j'en ai par-dessus la tête, j'en ai assez
    peti, vpiti na vse grlo chanter, crier à pleine gorge (ali à plein gosier, à tue-tête)
    smejati se na vse grlo rire à gorge déployée (ali aux éclats)
  • hozána

    A) inter. rel. osanna

    B) hozána (-e) f rel. osanna:
    peti hozano cantare osanna, osannare
  • hval|a1 ženski spol (-e …)

    1. (hvaležnost) der Dank
    dolžan hvalo zu Dank verpflichtet

    2. (hvaljenje) das Lob, der Preis, die Preisung
    lastna hvala das Eigenlob, Selbstlob
    lastna hvala se pod mizo valja Eigenlob stinkt
    vnaprejšnja hvala [Vorschußlorbeeren] Vorschusslorbeeren množina
    hlepeč za hvalo lobbegierig
    v Božjo čast in hvalo zum Lobe Gottes
    X zasluži hvalo X gebührt Lob
    figurativno peti hvalo komu/čemu Lobeshymnen/ eine Lobeshymne an (jemanden/etwas) singen/anstimmen
  • hvála thanks pl; (pohvala) praise, laud, commendation; (govor, pismena hvala) eulogy, panegyric, encomium

    hvála! thank you!
    hvála lepa! thanks very much!, many thanks!
    hvála lepa za Vašo prijaznost! many thanks for your kindness!
    hvála bogu! thank God!
    hvála bodi bogu! thanks be to God!
    hvála za Vaše vprašanje (po mojem zdravju)! thank you for asking after me
    srčna Vam hvála za... my heartfelt thanks to you for..., I am deeply grateful to you
    biti skop s hválo to be sparing with one's praise
    hválo peti komu to sing someone's praises
    sam sebi hválo peti to blow one's own trumpet, humoristično to toot one's own horn
    še hvála mi ni nihče rekel! much (ali small) thanks I got for it!
    lastna hvála se po blatu, pod mizo valja self-praise is no recommendation
    še malo čaja? - prosim! (da); hvála, ne! some more tea? - yes, please!; no, thank you!
  • hvála (zahvala) remerciement moški spol , merci moški spol ; (pohvala) louange ženski spol , éloge moški spol , gloire ženski spol , reconnaissance ženski spol

    hvala lepa merci beaucoup, merci bien, grand merci
    hvala bogu Dieu merci, Dieu soit loué
    hvale vreden digne d'éloge(s), louable, méritoire
    hvalo biti komu dolžan devoir quelque chose à quelqu'un, être redevable de quelque chose à quelqu'un
    peti hvalo komu chanter les louanges de quelqu'un
  • hvála (-e)

    A) f lode, elogio, plauso:
    zaslužiti hvalo meritare lodi
    hvalo peti tessere lodi
    hvale vreden lodevole
    hvale željan desideroso, avido di lode

    2. ringraziamento; pren.
    kar naprej peti hvalo komu non far che levare uno al cielo
    pren. biti koga sama hvala essere presuntuoso, darsi arie
    PREGOVORI:
    lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda

    B) hvála inter. grazie:
    hvala lepa! tante grazie!
    iskrena, najlepša, prisrčna hvala! grazie di tutto cuore!
    tisočkrat hvala! mille grazie!
    hvala enako! grazie altrettanto!
    hvala za gostoljubje, za vse grazie dell'ospitalità, grazie di tutto
    hvala Bogu grazie a Dio, al cielo
    še hvala ne reči (andarsene) senza nemmeno dir grazie
    iron. hvala za tako pomoč bell'aiuto (il tuo, il vostro)
  • hvála (pohvala) elogio m ; alabanza f ; (zahvala) gracias f pl

    hvala (lepa)! ¡muchas gracias!
    hvale vreden loable, laudable, elogiable
    biti hvale vreden merecer elogio
    biti komu hvalo dolžan za kaj tener que agradecer a/c a alg
    lastna hvala se pod mizo valja la alabanza propia envilece
    hvala bogu! ¡gracias a Dios!; ¡Dios sea lodado!
    peti hvalo komu hacer grandes elogios de alg
  • hválnica hvalospév hymn, religija canticle; carol; panegyric

    peti hválnice to hymn
  • hválnica (-e) f

    1. lit. inno; cantico:
    hvalnica svobodi inno alla libertà
    lit., muz. hvalnica radosti inno alla gioia
    pren. peti komu hvalnice levare qcn. al cielo

    2. rel. inno
  • hvalospev samostalnik
    1. religija (molitev) ▸ dicshimnusz, hálaadó ének, magasztaló ének
    velikonočni hvalospev ▸ húsvéti hálaadó ének
    postni hvalospev ▸ böjti dicshimnusz
    Slavilni in zahvalni značaj imajo zlasti evharistične molitve z uvodnimi hvalospevi in spevom Svet. ▸ Különösen az eucharisztikus imáknak a nyitó dicshimnuszokkal és a szenténeknek van ünnepi és hálaadó jellege.
    Po pokoncilski liturgični reformi je mnogo več hvalospevov, kakor jih je bilo prej. ▸ A zsinatot követő liturgikus reform után sokkal több a dicshimnusz, mint korábban.

    2. (o hvaljenju) ▸ dicshimnusz
    peti hvalospev ▸ dicshimnuszt zeng
    Ko te bodo hvalili, ko te bodo občudovali, ko ti bodo peli hvalospeve, vedi, da ne mislijo resno. ▸ Tudd, hogy amikor dicsérnek, csodálnak és dicshimnuszokat zengenek rólad, nem gondolják komolyan.
    poslušati hvalospev ▸ dicshimnuszt hallgat
    pisati hvalospev ▸ dicshimnuszt ír
    V Nemčiji pišejo svojim nogometašem hvalospeve in zanje uporabljajo same superlative. ▸ Németországban dicshimnuszokat írnak a saját labdarúgóikhoz, csak szuperlatívuszokat használva.
    napisati hvalospev ▸ dicshimnuszt megír
    brati hvalospev ▸ dicshimnuszt olvas
    hvalospev na račun koga ▸ dicshimnusz valakinek
    hvalospev na račun česa ▸ dicshimnusz valaminek
    Spoštovane goste iz vladne palače so govorniki obsipavali s hvalospevi in jim izrekali neskončne dobrodošlice. ▸ A kormánypalotából érkezett előkelő vendégeket dicsihimnuszokkal és végtelen gratulációkkal halmozták el a szónokok.

    3. (pesem) ▸ dicshimnusz
    V metrično dovršenih verzih je pisal budnice, religiozne refleksije in hvalospeve. ▸ Ébresztőbeszédeket, vallásos elmélkedéseket és dicshimnuszokat írt kifinomult időmértékes verselésben.
  • kánon canon moški spol , règle ženski spol , norme ženski spol

    (glasba) peti kanon chanter en canon
  • koloratúra vocalise ženski spol, familiarno roulade ženski spol

    peti koloraturo vocaliser
    koloraturna arija air moški spol à grandes vocalises
  • koloratúra coloratura f ; vocalización f , trinos m pl

    péti koloraturo vocalizar
  • kontinent samostalnik
    (površina kopnega) ▸ kontinens, földrész, világrész
    afriški kontinent ▸ afrikai kontinens
    evrazijski kontinent ▸ eurázsiai kontinens
    južnoameriški kontinent ▸ dél-amerikai kontinens
    severnoameriški kontinent ▸ észak-amerikai kontinens
    avstralski kontinent ▸ ausztrál kontinens
    evropski kontinent ▸ európai kontinens
    ameriški kontinent ▸ amerikai kontinens
    azijski kontinent ▸ ázsiai kontinens
    kontinenti in oceani ▸ kontinensek és óceánok
    notranjost kontinenta ▸ földrész belső területei
    prebivalci kontinenta ▸ földrész lakosai
    potovanje po kontinentu ▸ utazás a világrészen
    prepotovati vse kontinente ▸ összes földrészen átutazik
    Nekateri geografi menijo, da sta Evropa in Azija enoten kontinent z imenom Evrazija. ▸ Egyes geográfusok Európát és Ázsiát együttesen egyetlen kontinensnek tartják Eurázsia elnevezéssel.
    Sopomenke: celina
    Povezane iztočnice: stari kontinent, črni kontinent, peti kontinent