Franja

per-urgeō (per-urgueō) -ēre -ursī -ursūrus (per in urg(u)ēre) zelo stiskati koga, zelo pritisniti (pritiskati) na koga, zelo pestiti, zelo trapiti, zelo mučiti, zelo degáti, zelo nadlegovati koga, zelo siliti, zelo tiščati v koga: Amm., aliquem summā vi ad capessendam rem publicam Suet., Constantium parentem fata ultima perurguebant Aur.

put upon prehodni glagol
(običajno pasiv) pestiti koga, pritiskati na koga, prevarati

to be put upon biti osleparjen, prevaran

shlàptati se shlȁpćēm se ekspr. pritisniti na koga, začeti pestiti koga: shlaptala se oko njega dva tri dužnika začeli so ga pestiti dolžniki

svr̀zlati -ām ekspr. pestiti koga, nadlegovati, trdo priviti: svrzlati koga molbama

приструнивать, приструнить trdo prije(ma)ti koga, trdo vzeti v roke koga, pestiti koga

clavija ženski spol klin, zagozda, zatič, žebelj

clavija de encendido vžigalnik
apretarle a uno las clavijas koga hudo pestiti, v precepu imeti

comminus (cōminus), adv. (cum in manus)

1.
a) voj. z mečem v roki, s pestmi, mož na moža (mož z možem), iz bližine, od blizu: Lucr., Val. Fl., Stat., Ap. idr., nec eminus hastis aut comminus gladiis uteretur Ci., si ferro inter se comminus decertarint Ci., c. pugnare Ci., C., N., c. acriter instant S., gladio c. rem gerere L. spopasti se, ad c. conserendas manus L., c. pugnam conserere Cu., unum c. ense ferit, iaculo cadit eminus ipse O.; pesn.: falcati c. enses V. zakrivljeni za boj iz bližine, flumina Aemonio c. isse viro Pr., arma c. habere Val. Fl. na boj pripravljeno.
b) (na lovu) iz bližine: c. cervos obtruncare ferro V., in apros audet et hirsutas c. ire feras O. ali c. ire (in) sues Pr.
c) sploh iz bližine, blizu: c. ad aliquem accedere Ci. za hrbet približati se komu, iacto qui semine c. arva insequitur V. s svojo roko, t.j. z motiko v roki, c. instare (pritiskati, pestiti) Lucan. (o nesreči).

2. pren. (v nesovražnem pomenu)
a) od blizu, v bližini, v bližino, blizu, iz oči v oči, osebno, sam, neposredno, naravnost: Val. Fl., Ap., c. faciem suam ostentare S., aspicit hirsutos c. Ursa Getas O., bona c. iudicare Plin. od blizu, c. tendens Suet. prav blizu (k njemu veslaje), viso c. armatorum agmine T., non comminus (naravnost) Mesopotamiam, sed flexu Armeniam petivit T., recipere a debitore suo c. pecuniam Dig. osebno.
b) (o času) takoj, nemudoma, hipoma: cuncta haec mihi c. dicito Iul. Val., vade ad eum, sed c. Serv.

cuerda ženski spol vrv, vrvica, konopec; struna; kita; tetiva; seženj; merilni trak; veriga kaznjencev

cuerda floja vrv vrvohodcev; neprijeten položaj
cuerda metálica žična vrv; žična struna
cuerda métrica merilni trak
escala de cuerda vrvna lestev
instrumento de cuerda godalo
aflojar la cuerda milejše strune ubrati; odpočiti se
apretar la cuerda ostre strune ubrati; pestiti
dar cuerda (a un reloj) naviti (uro)
dar cuerda a uno komu strast podpihovati, komu dati povoda za razgovor; komu povšeči govoriti
dar (a la) cuerda popustiti konopec; zavlačevati kupčijo
la cuerda está tirante položaj je napet
el papel no es de su cuerda (gledališče) vloga mu ne leži
tener cuerda biti navit (ura); zadostovati, trajati (npr. steklenica vina)
tiene cuerda para rato to se lahko še dolgo vleče
tirar (de) la cuerda brzdati, zadrževati
tocar la cuerda sentimental mile strune ubrati
traer (tener) la cuerda tirante lok zelo napeti; strogo nastopiti
por debajo de cuerda pod roko, skrivaj
cuerdas vocales glasilke
estirar las cuerdas razgibati se, sprehoditi se; pretezati se
tocar la cuerda sensible (fig) dotakniti se boleče točke

čep|eti [é] (-im)

1. kauern; hocken

2. figurativno (sedeti) hocken, (tičati) stecken
čepeti doma in der Stube hocken/ zu Hause stecken
čepeti komu za vratom (pestiti koga) auf der Pelle sitzen
čepeti nad knjigami/akti Bücher/Akten wälzen
čepeti skupaj zusammenstecken, zusammenhocken

geißeln bičati (tudi figurativ); prebičati; die Menschen geißeln figurativ pestiti

muči|ti (-m)

1. foltern; martern

2. bolečine koga: quälen, plagen, peinigen: (pestiti) pomanjkanje denarja ipd.: plagen, jemandem zusetzen: koga muči dolgčas (jemand) ist von der Lang(e)weile geplagt

Pelle, die, (-, -n) koža, lupina, olupek; jemandem auf der Pelle liegen/sitzen čepeti za vratom, pestiti; auf die Pelle rücken nadlegovati, napadati; aus der Pelle fahren skočiti iz kože

près [prɛ] adverbe blizu, tik zraven, v bližini; préposition pri, ob, poleg

à ... près (tja) do; ne glede na
à beaucoup près še daleč (ne); vse prej kot
à cela près, à telle chose près razen tega
à peu près približno
à peu (de chose) près skoraj; malo je manjkalo
au plus près po najkrajši poti
de près iz bližine, od blizu; figuré neposredno; natančno; pazljivo; (lasje) kratko ostrižen
ni de près ni de loin (figuré) nikakor
de très près čisto iz bližine
de trop près iz prevelike bližine
près à près drug zraven drugega
près de (blizu) pri, ob; v bližini; figuré blizu; skoraj; v primeri z
ici près tu blizu, tu v bližini
tout près čisto blizu, čisto v bližini
ce n'est pas (tout) près to je daleč
avoir la tête près du bonnet hitro vzkipeti, biti vročekrven
couper de près (na) kratko ostriči
être près de (partir) biti na tem, da (odpotujemo); nameravati (odpotovati)
rasé de près gladko obrit
ne pas y regarder de si près ne tako natančno (česa) jemati ali vzeti
serrer quelqu'un de près komu tik za petami biti; pestiti koga, pritiskati na koga
suivre quelqu'un de près biti komu za petami
cela me touche de près to mi je zelo pri srcu
il y a près de deux heures que je suis ici skoraj dve uri sem že tu

prisa ženski spol hitrica, naglica; naval; gneča, stiska

a prisa, de prisa naglo
a toda prisa, muy de prisa brž ko brž
de prisa y corriendo v vsej naglici, brž ko brž
andar de prisa hiteti
corre prisa zelo se mudi, nujno je
no corre prisa ne mudi se, je še čas (za to)
no me corre prisa ne mudi se mi
dar prisa (a) siliti v koga, pestiti koga
dar prisa a un pedido naročilo hitro izvršiti
darse prisa hiteti, podvizati se
no me dé V. prisa ne priganjajte me!
estoy de prisa, tengo prisa mudi se mi
hecho de prisa površno narejen; nepremišljen
meter prisa a algn priganjati koga
meter prisa a un asunto pospešiti kaj
tengo prisa por saberlo zelo sem radoveden na to
vivir de prisa življenje preveč uživati
a gran (ali más) prisa, gran (ali más) vagar hiti počasi!
con las prisas v naglici
no me vengas con prisas ne priganjaj me!

ragged [rǽgid] pridevnik (raggedly prislov)
raztrgan, razcapan; oguljen, izlizan; hrapav, raskav, grob, neraven, nepravilen; hripav; škrbast, nazobčan (rob); skuštran, sršav, sršat; nepopoln, pomanjkljiv, slabo dokončan, zanemarjen; brezzvezen (o stavku)

on the ragged edge figurativno na robu prepada
a ragged garden zanemarjen vrt
a ragged piece of work pomanjkljiv, skrpucan izdelek
ragged school šola za revne otroke, brezplačna šola
a ragged stone zobčast kamen
to ride s.o. ragged ameriško, sleng pestiti koga

raide [rɛd] adjectif tog, odrevenel, okorel; napet (tudi figuré); figuré nepopustljiv, neuklonljiv; avtoritativen, trd, oster; trmast, trdovraten; strm; močan; drzen; populaire neverjeten, presenetljiv; argot, militaire bolan; adverbe strmó; brutalno; nenadoma; masculin, argot bankovec za 1000 frankov; žganje

mener raide quelqu'un zdelati, pestiti koga
(se) tenir raide trdovratno se upirati
tomber raide mort, être tué raide zrušiti se mrtev
être, danser sur la corde raide biti v težavnem, nevarnem položaju
(populaire) être raide, étre raide comme un passe-lacet biti brez cvenka, brez denarja
se tenir raide comme un échalas držati se togo, ko kol
corde féminin raide toga vrv
eau-de-vie féminin raide močno žganje
histoire féminin raide presenetljiva zgodba
une scène raide dans le roman drzna, opolzka scena v romanu
sentier raide strma steza
ce sentier grimpe raide ta steza se strmo vzpenja

sellette [sɛlɛt] féminin stolček; na vrvi obešen stolček za gradbene delavce

être sur la sellette biti obtožen; biti oseba, o kateri se govoriti, o njenih dobrih in slabih lastnostih
mettre, tenir quelqu'un sur la sellette (figuré) izpraševati, zasliševati koga; pestiti ga z vprašanji (da bi zvedeli, kar prikriva)

zusetzen dodati, dodajati; jemandem zusetzen mit pestiti (koga) z; jemandem zusetzen zdelati koga

гнуть kriviti, upogibati; zvijati;
г. к себе v svojo korist obračati;
г. кого в три погибели, в бараний рог, в дугу pritiskati na koga, pestiti koga;
г. горб, спину garati;