Franja

penial [pí:niəl] pridevnik
anatomija ki se nanaša na penis

arrigō -ere -rēxī -rēctum (ad in regere)

1. vzravna(va)ti, vzdigniti (vzdigovati), pokonci postaviti: arrectis in hastis praefigunt capita V., arrecti litore currūs V., pectora quorum (anguium) inter fluctus arrecta... superant undas V., arrectae squamae V., comas arrexit (leo) V. je naježil grivo, se je naježil, arrectae horrore comae V. nasršeni; arrigere aures Ter. uho nastaviti, suo mihi hic sermone arrexit aurīs Pl., arrectis auribus horrent quadrupedes O. z nastavljenimi ušesi, silent arrectisque auribus adstant V., arrectis luminibus V. z dvignjenimi očmi; constitit in digitos... arrectus V. vzpenši se na prste; v sramotilnem pomenu: arrectus penis Mart; od tod elipt. arrigere (sc. penem) spolovilo dvigniti, pohoten biti (na ženske): arrigere in aliquam Antonius ap. Suet., arrigere ad puellas Mart.; abs.: iam nisi per somnum non arrigis Mart.

2. pren.
a) duševno dvigniti, nape(nja)ti: arrexere animos Itali V. so ostrmeli, arrectae spes iuvenum V., arrecta cupido V. napeto pričakovanje, arrecta omni civitate, quanta fides amicis Germanici... T. ko je bila vsa država v napetem pričakovanju.
b) srce razigra(va)ti komu, koga (o)srčiti, (o)bodriti, spodbuditi (spodbujati), spodbosti (spodbadati), podž(i)gati, razburiti (razburjati), (raz)dražiti: eos non paulum sua oratione Marius arrexerat S., consulis animus... paulum arrectus S., vetus certamen animos eorum arrexit S., libertas praeter spem data arrexit (sc. animos) L., arrectae stimulis irae V.; suos hortando ad virtutem arrigere S., arrecti ad bellandum animi sunt L.; z grškim acc.: his animum arrecti dictis V. ohrabreni. Od tod adj. pt. pf. arrēctus 3 dvignjen, kvišku stoječ, strm: auriculae Col., pleraque Alpium ab Italia... arrectiora sunt L.

būbulus 3 (bōs) goveji, volovski, bikov, kravji: penis Naev. fr. bikova žila, corii Pl. volovski jermeni, jermenovka, bič, cottabi Pl. tleskanje jermenovk, monimenta Pl. udarci z bičem, censio Pl. kazen z jermenovko, utres Plin. iz volovskih kož, armentum Col., pecus Varr., caseus Varr., Suet., caro Plin., Lamp. govedina, lac Plin., cornu Cels., Plin., fimus ali fimum Ca., L. govejek, kravjek; femur, lingua bot. (gl. ti gesli); subst. būbula -ae, f (sc. caro) govedina, kravetina: Pl., Cels. — Sinkop. obl. būblus: Petr.

cōleātus 3 (cōleus) modovit, z velikimi modi: eculeus, cuspis (= penis) Pomp. ap. Non.

curak moški spol (-a …) (penis) die Flöte, der Riemen

Flöte, die, (-, -n) Musik flavta, bei der Orgel: piščal; beim Kartenspiel: dolga barva; Pflanzenkunde trstenika; (Penis) curak

klin|(e)c moški spol (-ca …)

1. žebljiček: die Pinne

2. (penis) die Rute, der Schwanz
figurativno tega je za mišji klinc das trägt eine Maus auf dem Schwanz fort
klinc te gleda! scher dich zum Teufel!

3.
klinc, pa tak X! Scheiß- (sprejem Scheißempfang!, poklic Scheißberuf!, igra Scheißspiel!)

kurc moški spol (penis) der Schwanz
| ➞ → kur(e)c

kur|(e)c moški spol (-ca …) (penis) der Schwanz; psovka za človeka: der Saftsack
kurc te gleda! Scher dich zum Teufel!

mal|i² moški spol (-ega …)

1. otrok: der Kleine, Kleines

2. moški: der Kleine, der kleine Mann

3.
ta mali (penis) der kleine Herr

môški d'homme, masculin, mâle, viril, énergique ; (mož, moška oseba) homme moški spol

mlad moški jeune homme moški spol
stranišče za moške (W.C. moški spol množine pour) hommes
moška doba âge moški spol adulte (ali viril), virilité ženski spol, force ženski spol de l'âge
moška rima rime ženski spol masculine
moški spol sexe moški spol masculin, gramatikalno genre moški spol masculin
moški spolni ud, moško spolovilo membre viril, verge ženski spol, pénis moški spol

pecūlium -iī, n (pecu)

1. sprva premoženje v živini (pecu) (od tod tudi pecūnia): Ulp. (Dig.), potem sploh premoženje, imetje, imovina, last(nina): cupiditas peculii Ci., animos cura peculi … imbuit V.

2. occ. (od skupnega premoženja ločena) zasebna lastnina (imovina), zasebno imetje (premoženje)
a) očeta (hišnega gospodarja), njegov (za razne potrebe) prihranjeni denar, prihranki („beli penezi za črne dni“): Sen. ph., Dig.
b) matere (hišne gospodarice), njena osebna lastnina, njeno zasebno imetje, ki ni vezano na doto: Suet., Dig.
c) sina (mladega gospodarja), ki si je lastnino oz. premoženje pridobil kot vojak (peculium castrense) ali mu jo je dodelil oče (profecticum) ali jo je podedoval po materi (adventicium): Pl., H., Paul., Dig., pater peculium filii Cereri consecravit L.
d) sužnja, njegov (s postranskim delom prisluženi in) prihranjeni denar, prihranek, s katerim se je lahko odkupil: Varr., Ci., Sen. ph., nec spes libertatis erat nec cura peculi V.

3. metaf.
a) prihranek, šalj. = poseben (pis(m)en) dodatek: Sen. ph.
b) zasebna imovina v obscenem pomenu = penis: Petr., Lamp.

pēnicillum -ī, n in pēnicillus -ī, m (dvojni demin. k pēnis preko pēniculus)

1. čopič: Ci., Q., Plin.; meton. slikarstvo: Plin.; od tod metaf. stilistično opisovanje: pingam coloribus tuis penicillo meō Ci. ep.

2. vlakenca za rane, pukanica: Plin., Cels.

3. goba za brisanje: Plin., Col.

pēniculus -ī, m (demin. k pēnis) „repek“, „repič“, od tod

1. krtača: Pl., peniculi, quis (= quibus) calciamenta tergentur Fest.

2. goba: Pl., Ter.

3. čopič: Dig.

pēnītus¹ 3 (pēnis) repat: Naev. ap. Fest., Pl., offa Arn., Fest. repina.

Pfeife, die, (-, -n)

1. piščal, piščalka; nach jemandes Pfeife tanzen plesati, kot kdo žvižga

2. zum Rauchen: pipa, Pfeife rauchen kaditi pipo

3. Technik (Glasmacherpfeife) steklopihaška cev

4. figurativ (Versager) nesposobnež, zguba

5. (Penis) kur(e)c

Pinsel, der, (-s, -) čopič; (Einfaltspinsel) neumnež, naivnež; (Penis) pimpek

pipinna -ae, f = parva mentula (otroški izraz za penis) lulček, pimpek: Drauci Natta sui vorat pipinnam, collatus cui gallus est Priapus Mart.

praepūtium -iī, n (morda iz *pūtium ali *pūtos = penis; starejše (ovržene) etim. razlage besedo izpeljujejo iz *pūtum (domnevno sor. s puer, pūbēs), kar naj bi pomenilo ali „rodilo“ ali pa (manj verjetno) „malček, ta mali“) prepúcij, predkožje, neobreza, predkožka: mox et praeputia ponunt Iuv., secretus adulter, impatiensque morae silet et praeputia ducit Iuv., quomodo potest „rotundus“ esse, ut ait Varro, „sine capite, sine praeputio“? Sen. ph., Vulg.; pren. = nesnaga, nečistost: circumcidite praeputium cordis vestri Lact., cordium Vulg.

Riemen, der, (-s, -) jermen (tudi Technik); pas (tudi Technik); beim Rudern: veslo; (Penis) curak; den Riemen enger schnallen zategniti pas; sich am Riemen reißen zbrati svoje sile; sich in die Riemen legen veslati na vso moč