Franja

klȁti kȍljem, vel. kòlji, aor. klȁh klȁ
I.
1. klati: klati svinju, kokoš; klati pod rep
2. gristi, pikati: stjenice ga kolju; guje su ga klale
3. peči: dim ih je s ognjišta klao za oči
4. rezati: lanac me kolje
5. mučiti: groznica me kolje
6. boleti: nepravda me kolje
II. klati se
1. klati se: stoka se kolje u klaonici
2. gristi se, prepirati se: klali su se kao ćrni mravi; društvo se kolje, a ne radi

pèći pèčēm oni pèkū, pèci, pècijāh -āše in pèčāh -āše, pèkoh pȅče, pȅkao pèkla, pèčen -èna -o, dol. pèčenī -ā
I.
1. peči: peći kruh, hljeb, hleb, meso, krompir, krumpir; pèčeō meso; meso je pečèno; neće ti pečene ševe padati iz neba; istiha, (na laganoj, tihoj vatri) peći koga počasi pripravljati koga na kaj
2. žgati: peći ciglu, opeku, kreč, vapno; rana peče
3. kuhati: peći rakiju, kavu
4. peči: peče me u guši
5. pripekati: sunce peče
II. peći se
1. peči se: kruh se peče u peći
2. ekspr. cvreti se: ja se volim i u paklu peći nego biti žena onome odljudu; ti se peci kako znaš znajdi se, kakor veš in znaš

perdigar [g/gu] (o)peči, zarumeniti (jerebico)

per-ūrō -ere -ūssī -ūstum (per in ūrere)

1. docela (povsem, čisto, dokonca) zaž(i)gati, pož(i)gati: p., quidquid attigerat Cu., vas Plin., agrum L. požigati po deželi, ossa perusta lacrimis spargere O., zona perusta Lucan. vroči pas; (o mrazu) (o)smoditi: Ca., Col., terra perusta gelu O.; (o ranah): colla perusta (sc. boum) O. otisnjeni, otiščani, ožuljeni, vneti, perustus funibus latus H. raztepen, razbit.

2. metaf. (o žeji, vročici) žgati, peči, mučiti: sitis saucios perurebat Cu. pekoča žeja je mučila ranjence, perustus ardentissimā febre Plin. iun.; pren. (raz)netiti, razpaliti (razpalj(ev)ati), razvne(ma)ti, podž(i)gati, spodbuditi (spodbujati): perurimur aestu (sc. amoris) O., homo perustus inani gloriā Ci. gineč od praznega (puhlega) slavohlepja; occ. (raz)jeziti, (raz)srditi: Cat., Sen. ph.

picar [c/qu] zbosti, kljuvati, kavsniti; sekati (meso); ugrizniti; prijeti; srbeti, peči; spodbosti; ujahati; iztepati; otesati; žaliti; (raz)dražiti; črpati; žgati, peči (sonce); ploskati; (po)trkati

picar el billete preluknjati vozovnico
picar los ojos (a) komu oči izkljuvati
picar la vena kri puščati
le pican los celos ljubosumnost mu ne da miru
picar más alto staviti večje zahteve
picar a la puerta potrkati na vrata
picar con las manos ploskati
picar con los pies z nogami topotati, cepetati
picar (en la garganta) praskati (v grlu)
picar en la música diletantsko se baviti z glasbo
picar en valiente hrabrega se delati
picar en viejo star postati
picar en todo vihrav biti
el sol pica sonce žge
ya va picando el frío mraz se stopnjuje
picarse postati izjeden od moljev; cikati (vino); čutiti se užaljenega; domišljati si
picarse con spreti se z
picarse de (ser) sabio domišljati se na svojo učenost
quien se pica, ajos come kogar srbi, naj se praska!

poêler [pwale] verbe transitif peči, kuhati; peči v zaprti ponvi (une pièce de viande kos mesa)

prăjí -ésc vt./vr. (s)pražiti, (s)peči (se), (o)cvreti (se), scvreti (se)

pŕljiti pr̂ljīm
1. žgati, peči: ljeti s neba prlji sunce; dva seljaka žedna vatre i dalje su se prljila kraj usijane bubnjare
2. pariti: prljiti vrelom vodom zaklanu kokoš
3. pekliti: duša se ne oslobada tako brzo bola i svega čime je prlji rivot

pungō -ere, pupugī, punctum

1. bosti, zbosti (zbadati), vbosti (vbadati), pičiti (pikati): Naev. ap. Prisc., Plin. idr., acu comatoriā mālas Petr., per se pungere neminem unquam potuisset Ci., manu aliquem pungere Petr. dregniti koga v rebra; occ.
a) (z vbodom) zada(ja)ti: Aug. idr., volnus acu punctum Ci.
b) prodreti (prodirati) v kaj: corpus Lucr.
c) povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati) neprijeten občutek, (za)boleti: adulteratum (sc. nitrum) pungit Plin. je ostrega (pekočega) okusa, pungunt sensum Lucr.
d) tako rekoč (na)pikati, opikati: stigmate puncti Petr. ožigosanci, puncto (in) tempore Lucr. v trenutku, v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil.

2. metaf. v živo (z)bosti, v živo zade(va)ti, (s)peči, neprijetno ganiti, neprijetno pretres(a)ti, vznemiriti (vznemirjati), (raz)žaliti, užaliti, mučiti, (za)moriti, pekliti, prizade(va)ti: Pl., Pr., Prud. idr., intellexi, quid eum pupugisset Ci., si paupertas momordit, si ignominia pupugit Ci., hunc sibi ex animo scrupulum, qui se dies noctesque stimulat ac pungit Ci., pungit dolor Ci.; impers.: pungit (boli me) rursus, quod scribis esse te illic libenter Ci. ep. — Kot subst. pt. pf. punctum -ī, n (v)bod, zbodljaj (= gr. στιγμή)

I. (kot dovršeno dejanje) zbodljaj, (v)bod, (v)bodljaj, pik: Cels. idr., fimum acūs aereae punctis tollere iubent Plin., punctum parvae volucris morte ulcisci Ph. pik majhne muhe; occ. vžig(anje) (sramotnega) znamenja, (o)žigosanje: frontem convulnerandam praebere punctis (v žigosanje) et notas suas (= stigmata, vžgana znamenja) ridere Plin. iun. —

II. (kot učinek dejanja)

1. vbod, z vbodom narejena luknjica: angustissimus Vitr., puncta lasciva, quae terebrantur acu Mart.; occ. (kot vodovodni t.t.) v cev narejena odprtina, izpust, odtok in meton. skozi ta izpust odtekajoča mera vode: Front. idr., is, qui appellabatur a punctis Front. vbadalec, vbadar.

2. pika: ova punctis distincta Plin., gemma sanguineis punctis Plin.; pika (oko) na kocki: quadringenis in punctum sestertiis lusit Suet., per singula puncta Aus.; kot pismenka ali ločilo: Aus.; pika na gredeljnici enotorilne tehtnice, ki kaže težno razmerje: diluis helleborum, certo compescere puncto nescius examen Pers. ki ne zna držati jezička na pravi piki = ki ne zna prav tehtati; occ.
a) pika = pri volitvah oddani glas, volilni glas; vsak glas so namreč zaznamovali s piko pod kandidatovim imenom v imeniku kandidatov, napisanem na voščeni tabli: quot in eā tribu puncta tuleris Ci., recordor, quantum hae quaestiones … punctorum nobis detraxerint Ci.; od tod pesn. metaf. mnenje, sodba, ocena, ovrednotenje, (po)hvala: discedo Alcaeus puncto illius H., omne tulit punctum H. splošno pohvalo si pridobi, splošno hvalo žanje, vsem ugodi.
b) matematična točka, najmanjša (nedeljiva) količina (enota), pikica, pičica: illa initia mathematicorum: punctum esse, quod magnitudinem nullam habeat Ci., imperio nostro quasi punctum terrae attigimus Ci., punctum est istud … in quo regna dis ponitis Sen. ph., adusque puncti tenuis instar quaerere Aus. do pičice.

3. metaf.
a) trenutek, hip (prim. zgoraj puncto (in) tempore): temporis puncto C. v trenutku (hipu), kakor bi trenil, puncto temporis eodem Ci., ad punctum temporis Ci. (= temporis puncto), puncto mobilis horae H., in puncto horae Hier., omnibus minimis temporum punctis Ci.; abs: puncto, puncto exiguo, puncto brevissimo Ap., punctum est, quod vivimus, et adhuc puncto minus Sen. ph., nec punctum gaudere vitiosum est Lact., in puncti spatio Arn., quod momentum (minuto), quod immo temporis punctum (sekundo) beneficio sterile Plin. iun.
b) kratek del, odlomek ali odstavek (govora), točka: puncta argumentorum Ci., minutis interrogatiunculis quasi punctis Ci., puncta sermonum Aus. — Pozna soobl. punctus -ī, m: Isid.

Opomba: Prud. meri pupūgerat.

pȕriti -īm peči: puriti kukuruz, hljeb: seo ja uz vatru pa purim zelenjak

quemar po-, se-, za-žgati; iz-, posušiti; mučiti, trpinčiti; zapravljati; goreti, kot ogenj vroč biti; peči, zbadati

quemar vivo živega sežgati
quemar por hereje sežgati zaradi krivoverstva
eso me quema la sangre (fig) to me pogreje
alcohol para quemar gorilni špirit
un frío que quema mraz, ki reže
quemarse po-, za-, zagoreti; vzplamteti, vneti se; postati nepotrpežljiv; spametovati se
quemarse las cejas (ali pestañas) vnetos(pri luči) študirati; izgubiti vid od študiranja
quemarse los dedos opeči si prste
quemarse la sangre koprneti od strahu

rankle [ræŋkl] neprehodni glagol
poetično vneti se, gnojiti se, peči (o rani), (še naprej) boleti, glodati, ne se pozdraviti, poslabšati se; (iz)gristi se; ostati v slabem spominu

it rankled in my mind težko mi leži na duši

re-mordeō -ēre -mordī -morsum (re in mordēre)

1.
a) zopet gristi, tudi gristi, vrniti ugriz, ugrizniti nazaj; pren.: me remorsurum (ki znam tudi ugrizniti) petis H.
b) metaf. gristi = vznemirjati, mučiti, peči: Iuv. idr., cura remordet V., desiderium animos remordet L., peccata remordent Lucr.

2. gristi = razjedati, skrčiti: vinum leviter (mediocriter) remordens Cael., remordentes materiae Cael.

requemar izpeči, preveč speči, zasmoditi; iz-, po-sušiti (se); peči (poper)

requemar la sangre kri razgreti, razpaliti
requemarse de impaciencia goreti od nestrpnosti
requemarse (por dentro) žalostiti se, hirati od žalosti

roast² [róust] prehodni glagol & neprehodni glagol
peči (se), pražiti (se), opeči (se); žgati (kavo); segreti, razžariti; pripekati, žgati; smešiti, zasmehovati, rogati se, posmehovati se, vleči za nos, norčevati se iz, zbijati šale z

roasted apple pečeno jabolko
I am roasting figurativno ginem, umiram od žeje
I have been roasting myself by the fire ožgal (pekel, opekel, grel) sem se zraven ognja
to roast on a spit peči na ražnju
to roast oneself greti se, "peči se"

rösten pražiti (tudi Technik); [Eßkastanien] Esskastanien: peči; Fleisch: cvreti, peči; Lein: namakati; sich in der Sonne rösten pražiti se na soncu

rôtir [rotir] verbe transitif peči (na žaru ali na ražnju); ožgati, opaliti, osmoditi; verbe intransitif peči se

rôtir un poulet peči piščanca
rôtir du pain (o)peči kruh
rôtir le balai (figuré) živeti razuzdano
rôtir au soleil peči se na soncu (od vročine)
se rôtir sur la plage peči se (na soncu) na plaži
feu masculin à rôtir un bœuf (figuré) peklenski ogenj
le soleil a rôti les fleurs sonce je ožgalo cvetlice

roustir [rustir] verbe transitif, populaire peči, pražiti; figuré okrasti (quelqu'un koga), ukrasti (quelque chose kaj)

scald¹ [skɔ:ld]

1. samostalnik
opeklina (od vrele vode)

2. prehodni glagol
popariti (z vrelo vodo)
kulinarika popariti (in oskubsti), opeči; segreti (mleko) skoraj do vrenja, zakuhati

scalding hot vrel, vroč
scalding tears vroče solze
scalding urination žgoča bolečina pri uriniranju
he was scalded to death umrl je zaradi opeklin
to scald (out) prekuhati, sterilizirati (posodo, instrumente)
neprehodni glagol
opeči se; (boleče) peči

schrinnen peči, skeleti