Franja

torpedo [tɔ:pí:dou]

1. samostalnik
navtika, vojska (množina torpedoes) torpedo; morska mina
vojska razstrelilna mina; z netivom napolnjena kroglica iz papirja
železnica alarmna patrona, žabica
zoologija električni skat

aerial torpedo zračni torpedo

2. prehodni glagol
torpedirati; minirati, zaminirati
figurativno uničiti; prekrižati, preprečiti (načrte, račune itd.), napraviti neškodljivo

vocable [vokabl] masculin

1. beseda

un vocable nouveau nova beseda

2. ime cerkvenega patrona

église féminin sous le vocable de Saint Jean cerkev, ki ima sv. Janeza za patrona
vocable étranger tuja beseda

applicātiō -ōnis, f (applicāre) prigibanje k čemu; od tod pren.

1. nagnjenje, naklonjenost: amicitia orta applicatione animi Ci.

2. naslanjanje branjenca na zavetnika (patrona); od tod ius applicationis Ci. pravo, izvirajoče iz klientelskega razmerja.

blank¹ [blæŋk] pridevnik
zastarelo bel; prazen, nepopisan, neizpolnjen; brezizrazen; neriman
vulgarno preklet

blank cartridge slepa patrona
blank despair popoln obup
blank credit kredit brez kritja
point blank naravnost, brez ovinkov
blank form formular, golica
blank verse blankverz
blank space predložek, neizpolnjen prostor
blank side slaba stran
blank silence popolna tišina
vulgarno not a blankety blank thing niti trohica
blank cheque neizpolnjen ček; figurativno prosta roka
to look blank biti videti zbegan
my mind went blank zgubil sem spomin, nisem se mogel spomniti
blank window slepo okno
blank door slepa vrata

dimn|i (-a, -o) Rauch- (signal das Rauchzeichen, das Rauchsignal, zavesa der Rauchvorhang, cev das Rauchrohr)
vojska dimna bomba die Rauchbombe, die Nebelbombe
dimna granata die Nebelgranate
dimna municija die Nebelmunition
dimna patrona die Räucherpatrone
dimna škatla der Nebelwurfbecher
dimni priključek der [Kaminanschluß] Kaminanschluss
dimna cev das Ofenrohr
| ➞ → dimni plini

dummy² [dʌ́mi] pridevnik
nepravi, ponarejen, podtaknjen

dummy gun lesena puška (igrača)
dummy cartridge slepa patrona (naboj)

kisikov (-a, -o) Sauerstoff- (aparat das Sauerstoffgerät, medicina šotor das Sauerstoffzelt, jeklenka die Sauerstoffflasche, kopel das Sauerstoffbad, maska die Sauerstoffmaske, patrona die Sauerstoffpatrone)

lībertus 3 (līber) osvobojen (suženjstva), le subst.

1. lībertus -ī, m osvobojenec (glede na svojo osvoboditev in na gospodarja, ki ga je osvobodil, naspr. servus; prim. lībertīnus): tibi servire mavelim multo quam alii libertus esse Pl., feci e servo ut esses libertus mihi Ter., tota Cossinii domus me diligit in primisque libertus eius Ci. ep., servos nostros libertos suos fecisset Ci., seque servorum et libertorum corporibus obtexit Ci., quaerendus mihi gener aliquis libertinus; quid ergo? Alieno potius liberto? Sen. rh., Ciceronis … libertus Tiro Q., patrono in libertum manus iniectio sit; liberti heredem sequantur Q., hortantibus libertis … vocari tribus iubet T., Libertinos, qui se pro equitibus Romanis agerent, publicavit. Ingratos et de quibus patroni quererentur revocavit in servitutem advocatisque eorum negavit se adversus libertos ipsorum ius dicturum Suet.; včasih samo libertus (brez omembe gospodarja): liberti servulique Ci., ipse cum libertis et colonibus propter aquilam adsistit S.

2. līberta -ae, f osvobojenka: l. mea, tua Pl., iam libertā auctus es? Pl., l. Veneris Ci. osvobojenka, ki je bila prej sužnja v Venerinem svetišču, Antoniae l. Suet., matris meae liberta fuit Suet., si neque ipsa patrona neque liberta capite deminuta sit G.

Opomba: Dat. in abl. pl. subst. liberta včasih lībertābus, da se loči spol: libertis (m.) libertabusque Dig.; sicer libertis: Plin. iun. (Epist. 10, 5 (4), 2 in 10, 6 (22), 1), statuiturque, ut (sc. feminae) … pro libertis haberentur T.

plinsk|i (-a, -o) gasgefüllt, Gas- (alarm der Gasalarm, avtomat der Gasautomat, bojler die Gastherme, detektor der Gasspürer, das Gasspurgerät, generator der Gasgenerator, gorilnik der Gasbrenner, izstrelek vojska das [Gasgeschoß] Gasgeschoss, kuhalnik der Gaskocher, motor die Gaskraftmaschine, plamen die Gasflamme, plašč astronomija die Gashülle, tehnika pogon der Gasbetrieb, pretočni grelnik der Gasdurchlauferhitzer, priključek der [Gasanschluß] Gasanschluss, razvijalnik der Gasentwicklungsapparat, štedilnik der Gaskochherd, Gasherd, števec der Gaszähler, tlak der Gasdruck, ventil das Gasventil, vžigalnik das Gasfeuerzeug, analiza kemija die Gasanalyse, bomba vojska die Gasbombe, celica die Gaszelle, Gaskammer, cev der Gasschlauch, kovinska das Gasrohr, elektroda die Gaselektrode, embolija medicina die Gasembolie, granata die Gasgranate, jeklenka die Gasflasche, kromatografija die Gaschromatographie, luč das Gaslicht, die Gaslaterne, maska die Gasmaske, mešanica kemija das Gasgemenge, molekula das Gasmolekül, napeljava die Gasleitung, naprava das Gasgerät, patrona die Gaspatrone, peč der Gasofen, pečica der Gasbackofen, pipa der Gashahn, pištola die Gaspistole, razsvetljava die Gasbeleuchtung, turbina die Gasturbine, voda das Gaswasser, vojna der Gaskrieg, vrtina das Gasbohrloch, naprave množina die Gasanlage, gospodarstvo die Gaswirtschaft, polje das Gasfeld)
plinsko hlajen gasgekühlt

prázen (à) vide, vacant, creux , (ničev) vain

prazen alarm, strah fausse alarme (ali alerte)
prazne besede paroles en l'air (ali insignifiantes), familiarno du vent
prazna denarnica bourse ženski spol plate (ali vide)
prazna glasovnica billet moški spol (de vote) blanc
prazna glava tête ženski spol creuse (ali vide)
prazna patrona cartouche ženski spol à blanc
prazno stanovanje appartement moški spol vacant
prazna stran page ženski spol en blanc
prazen tek (tehnika) marche ženski spol à vide, figurativno jeu moški spol inutile
prazno upanje espoir moški spol vain
prazna vera superstition ženski spol
za prazen nič se smejati rire pour un rien
gledati v prazno (figurativno) regarder dans le vague
vrniti se praznih rok s'en retourner (ali revenir) les mains vides (familiarno bredouille)
zadeti v prazno (zgrešiti cilj) manquer le but
zasesti prazno (delovno) mesto combler une vacance

sponda f

1. obala, breg (morja, reke)

2. ekst. knjižno dežela

3. rob; parapet, ogradek

4. pren. pog. zaščitnik:
farsi una sponda priskrbeti si zaščitnika, patrona

zaščítnik (-a) | -ica (-e) m, f

1. difensore, difenditrice; protettore (-trice); tutore (-trice); partigiano (-a); patrono (-a); appoggio:
dobiti si zaščitnika procurarsi un protettore
imeti vplivne zaščitnike na ministrstvu avere appoggi autorevoli al ministero

2. jur. (pajdaš) favoreggiatore

3. rel. (zavetnik, zavetnica) patrono (-a):
sv. Barbara, zaščitnica rudarjev S. Barbara, patrona dei minatori