Franja

Zadetki iskanja

  • Abdampf, der, Technik odpadna para
  • ábur -i m

    1. hlap

    2. para

    3. dih
  • anhēlitus -ūs, m (anhēlāre)

    1. težko dihanje, sopihanje, hlipanje: ex cursura anhelitum ducere Pl. sopihati, anhelitus moventur Ci. človek se zasope, quatit aeger anhelitus artūs V., anhelitum trahere Ps.-Q. zasopsti, loviti sapo, anhelitus crebri Sen. ph.; v pl. kot bolezen težka sapa, naduha: Plin.

    2. met.
    a) pesn. dih, sapa: Plin., tristis anhelitus oris O., aridus e lasso veniebat anhelitus ore O.
    b) hlap, para, izparina, sopuh: terrae, vini Ci.
  • apníca poza f para matar la cal
  • ávtocésta autopista f ; carretera f para automóviles

    avtocesta z obvezno pristojbino autopista de peaje
  • ávtokámp camping m para automóviles
  • bèspāran -rna -o
    1. brezparen, brez para: -a cipela
    2. neparen, lih
  • bezljáti correr de aquí para allá; correr de un lado a otro
  • brášno provisiones f pl para el viaje (ali para el camino)
  • buée [büe] féminin sopara; izparivanje; poétique hlap, para
  • caligine f

    1. megla, para, dim

    2. nareč. saje

    3. pren. ekst. zamračitev (umskih sposobnosti):
    la sua mente era avvolta nella caligine um se mu je zmračil
  • cālīgō -inis, f (prim. gr. κηλίς madež, κελαινός črn)

    1. tema, temota, temina, mrak: caecis tenebris et caligine Ci., c. obscura Ci. (Arat.), nox ubi terribili terram caligine texit Lucr., caeca c. V., inter caliginis umbras O., caligo ac tenebrae et perpetua nox Cu.; occ. mežurek, tema, ki se komu dela pred očmi, nenadno zatemnjenje, omotica, omedlevica, vrtoglavica: cum altitudo caliginem oculis offudisset L., ego vero non video: nox oboritur et crassa caligo Sen. rh.; v pl. napadi omotice (omedlevice): Cels., oculorum caligines Plin.; medic. o trajnem stanju slabost oči, slabovidnost, slab vid, slabe oči, brljavost v zvezi z gen. oculorum ali brez: Cels., Plin.; pogosto v pl.: Plin.

    2. met. gosta para, sopara, megla, gost dim, čad, poltema, polmrak: crassa Lucr., densa V., L., spissa O., a meridie nebula occepit... Noctem insequentem eadem caligo obtinuit L., caligo, immodico terrae fervore excita, lucem tegit Cu., caligo, quam circa humidi effuderant montes Cu., statim concĭdit crassiore caligine spiritu obstructo clausoque stomacho Plin. iun.; quasi per caliginem vidi Gitonem Petr.; v pl.: Col.; pesn.: pingues multa caligine taedae Lucr., c. picea V. oblak dima, nigra V. oblak prahu.

    3. pren.
    a) tema, zatemnelost, zatemnitev: alicui magnitudine suā inducere caliginem Vell. koga s svojo slavo zatemniti.
    b) duhovna tema, megla, noč: discussa est illa caligo Ci. negotovost, haec indoctorum animis offusa caligo est, quod tam longe retro respicere non possunt Ci. nevednost, eademque (philosophia) ab animo tanquam ab oculis caliginem dispulit Ci., res caligine mersae V., caeca mentem caligine consitus Cat.
    c) žalostne okoliščine, beda, križi in težave: superioris anni caligo et tenebrae Ci., vide nunc caliginem temporum illorum Ci., caligo bonorum, tenebrae rei publicae Ci., quaedam scelerum offusa c. Q., numquam sibi tantum caliginis... offusum Plin. iun.
  • cigárnica (etui) cigarrera f ; petaca f para cigarros
  • cloud1 [klaud] samostalnik
    oblak, megla, para; temna lisa, madež; motnost
    figurativno mrak, tema, senca; množica, roj; nesreča
    množina višje sfere, nebo

    to drop from the clouds nepričakovano se prikazati, z neba pasti
    every cloud has a silver lining vsaka nesreča h kaki sreči
    under a cloud pod sumom, na slabem glasu; v težavah, brez denarja
    to be (ali have one's head) in the clouds živeti v oblakih
    a cloud on one's brow mrk, namrgoden
    cloud seeding ustvarjanje umetnega dežja
  • čemú? ¿para qué?

    čemu delaš to? ¿para qué lo haces?
  • četvoròvolica ž voz sena, ki ga peljeta dva para volov
  • čík (cigaretni) colilla f ; A pucho m ; (za žvečenje) pedazo m de tabaco para mascar
  • damp2 [dæmp] samostalnik
    vlaga, mokrota, hlapi, para, izparina, megla; premogovniški plin
    figurativno potrtost, brezup
    sleng pijača

    to cast a damp over, to strike a damp on one's spirits potlačiti, potreti, razočarati koga
  • Dampf, der, (-/e/s, Dämpfe) para, bei Speisen: sopara; Dämpfe hlapi; unter Dampf stehen biti pod pritiskom, figurativ nasekan; Dampf hinter etwas machen pritiskati na; Dampf haben vor bati se (koga, česa); Dampf haben/bekommen biti/postati lačen
  • Dampfschwaden, pl, vodni hlapi, para