Franja

izobličávati -lìčāvām
1. maličiti, pačiti, kaziti
2. izkrivljati
3. razkrinkavati

ìzvrtati -ćēm
I.
1. obračati, vihati: on poče ljutito izvrtati rukav na kaputu
2. prevračati: sela je u kola kojima je kočijašio jedan koji je rado drugima izvrtao kola
3. izkrivljati, pačiti: izvrtati istinu
II. izvrtati se prevračati se

mutilō -āre -āvī -ātum (mutilus1)

1. krniti, okrniti (okrnjevati), (iz)maličiti, (po)rezati, prirez(ov)ati, prisek(av)ati, (ob)striči, (pri)striči: corpora securibus Cu., nasum, aures et nares L., mutilatae cauda colubrae O., naves L., ramos O.

2. metaf.
a) (v izgovarjanju) pohabiti (pohabljati), (iz)kaziti, (iz)maličiti, (po)pačiti: verba Plin.
b) zmanjš(ev)ati, pomanjš(ev)ati, prikrajš(ev)ati: mutilatus exercitus Ci., m. aliquem Ter. zmanjšati imetje nekoga, patrimonium, iura libertatis pozni Icti.

nakaradívati -ràdujēm (se) pačiti (se), kaziti (se)

nakazívati -kàzujēm pačiti, kaziti

onakaradívati -ràdūjēm pačiti, kaziti

strâmbá strâmb

I. vt.

1. upogibati, upogniti, (u)kriviti, zvijati, zviti

2. izkriviti, (po)pačiti

II. vt./vr. (s)kremžiti (se), zmrdovati (se), spakovati se

sub-vertō (sub-vortō) -ere -vertī (-vortī) -versum (-vorsum) (sub in vertere)

1. zvrniti (zvračati), prevrniti (prevračati), prekucniti (prekucevati), prevaliti (prevaljati, prevaljevati): Lucan., Col., Plin. idr., montes S., tantas operum moles O., obices portarum, Galbae imagines T., statuas, mensam Suet.; abs.: ut calceus olim, si pede maior erit, subvertet H. zvrne (sprevrže) človeka.

2. metaf. ovreči, preklicati (preklicevati), razkrepiti (razkrepljati), podreti (podirati), razdreti (razdirati), razveljaviti (razveljavljati), sprevreči, sprevrniti (sprevračati), pogubiti (pogubljati), pokončati (pokončevati, pokončavati), uničiti (uničevati), izničiti (izničevati), zatreti (zatirati), spodkopati (spodkopavati), spodnesti (spodnašati), izpodnesti (izpodnašati), izpriditi (izprijati), (po)pačiti, vzeti (jemati) čemu moč (veljavo), anulirati ipd. an decretum consulis subvorterent S., subvertere scriptam legem, omnia praeiudicia, interpretationem adversarii Q., leges S. fr., T., iura T., scelerum probationes T. ovreti, izpodnesti, omnem vim accusationis, testamentum Val. Max., antiquiora beneficia Plin. iun., imperium … culpā Iust., nihil abest ad subvortendum imperium S., subversa iacebat pristina maiestas soliorum Lucr., subvertere opes Lucan., ne tuae istae nos rationes subvortant Ter., avaritia fidem, probitatem ceterasque artīs bonas subvortit S., pudicitiam subversam Piso gravis auctor prodidit Plin., patriae mores subvertere Iust. izpriditi, popačiti, cum omnis domus delatorum interpretationibus subverteretur T., subversa Crassorum et Orfiti domus T. zator … rodu, florentes privignos cum per occultum subvertisset T., subvertere senatum T.

torqueō -ēre, torsī, tortum (indoev. baza *ter(e)q- sukati, viti; prim. skr. tarkúḥ = gr. ἄ-τρακτος vreteno, ἀ-τρεκής brez ovinka, naravnost, sl. trak, stvnem. drāhsil = nem. Drechsler strugar, nem. drechseln)

1. (za)sukati, sesukati, (za)vrteti, viti, zviti (zvijati), zaviti (zavijati), ovi(ja)ti, navi(ja)ti, obrniti (obračati) ipd.: stamina pollice ali digitis stamina duris O. sukati svitek (pri preji) = presti (prim.: ducit inops tremulā stamina torta manu Tib.); tako tudi: fusos Plin., tenui praegnantem stamine fusum Iuv., ad torquenda in alveolis fusa vertantur Hier., fila Sen. ph., aurea pensa Petr. (o Parkah); capillos ferro O. kodrati, laqueum Icti., torti funes V. sesukane, spletene, torta via Pr. zavita pot (v labirintu), tortum vimen O. panj, ulj, vestis circum bracchia torta T. ovita okoli … , torta quercus V. hrastov venec, tignum torquere H. (s škripcem, vitlom) dvigniti, vzdigniti, in orbem torquere Ci. v krogu vrtati; s prolept. obj.: tegimen torquens leonis V. ovijajoč si, caelum sidera torquet O., torquet medios Nox humida cursūs V. vlažna Noč teče sredi svoje krožne poti, axem umero torquere V. nositi krožečo (vrtečo se) os, pulverem Lucan. dvigati, vzdigovati; pesn.: aquas remis O. burkati, vzburkati (vzburkavati), razburkati (razburkavati), spumas V. morje (vz)peniti (speniti, zapeniti, razpeniti), flumen torquet (vali) saxa V., anguis tortus V. v klobčič (kolobar) zvita.

2. occ.
a) (za)vihteti, zagnati (zaganjati), vreči (metati), (za)lučati: cum fulmina torques (o Jupitru) V., hastam alicui Val. Fl., hastas lacertis Ci., hastam in hunc O., iaculum in hostem V., pila valido lacerto O., tela manu O., telum ad aurata tempora V., stuppea Balearis verbera fundae V., glaebas, ramos O., ille nubes torsit in occiduum orbem Lucan.; pesn.: aquosam hiemem torquere V. stresati deževnato nevihto = izžemati (ožemati) oblake, sibila Pr. (za)sikati, trepidantia sibila Val. Fl., tortus rhombus Pr. v krogu tekoč (vrteč se); pren.: curvum sermone rotato enthymema Iuv.
b) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati), uperiti (uperjati): na vprašanje kam?: oculos ad moenia V., vestigia ad sonitum V.; na vprašanje od kod?: aurem ab obscenis sermonibus H.
c) obrniti (obračati), voditi, usmeriti (usmerjati), ravnati: ora equi frenis O.; pren.: naturam huc et illuc torquere ac flectere Ci., imbecillitatem animorum Ci., omnia ad commodum suae causae Ci., oratio ita flexibilis, ut sequatur, quocumque torqueas Ci., versare sententias et huc atque illuc torquere T.; pesn.: bella V. voditi.
d) zaviti (zavijati), izviniti, izpahniti (izpahovati), (s)pačiti, (s)kremžiti, nakremžiti (usta, obraz): talum Sen. ph., oculum Ci. obračati, ora torquebit amaror V., ora torquentur Ci., articulorum se ipsos torquentium sonus (pokanje) Sen. ph.; pren.: zvi(ja)ti, zaviti (zavijati), obrniti (obračati), sprevrniti (sprevračati): verbo ac litterā ius omne torqueri Ci., condiciones tortae Pl. zvite, nejasne; poseb. na natezalnici ude izpahniti (izpahovati), nategniti (natezati, nategovati), na natezalnico razpe(nja)ti: ita te nervo torquebo Pl., non posse sapientem beatum esse, cum eculeo torqueatur Ci., raptum e tribunali servilem in modum torsit Suet., ne vinctus tortusve quis civitatem adipisceretur Suet., illam non ira torquentium (natezalcev) pervicere T., servum in caput domini torquere Icti. = contra dominum Icti., etiam si sapiens uratur, torqueatur, secetur Ci.
e) metaf. α) natančno preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, izprašati (izpraševati), vprašati (vpraševati), povprašati (povpraševati), poizvedeti (poizvedovati), zaslišati (zasliševati), (po)zanimati se o čem, glede česa: vita P. Sullae torqueatur Ci., Aeacus torquet umbras Iuv. sodniško zaslišuje, aliquem mero torquere H. pri vinu izpraševati. β) mučiti, trpinčiti, trapiti, vznemirjati, nadlegovati, težiti: libidines te torquent Ci., dolores torquent Ci., dies nocteque torqueor Ci., meritus (po pravici, kakor je zaslužil) torquetur ab auro O., stulti malorum memoriā torquentur Ci., exspectatione torqueor Ci., sollicitudine, poenitentiā, poenarum omnium exspectatione torquetur mens Q., sin animos suos in earum rerum, quae inveniri non poterant, inquisitione torquerent Lact., se torquet Pl. peha se, ubija se, torquerier (= torqueri) omni sollicitudine districtum H., torqueri amore H.; od tod s skladom glag. timendi: torqeor, ne bona senserit alter O. vznemirja me (misel) = bojim se, da … ; s quod: torqueor, quod discipulum optimae spei amisisti Plin. iun.; z ACI: necesse est torqueri tam iniqua praemia fortunam persolvere Sen. ph. — Od tod

1. adv. pt. pf. tortē zavito, zakrivljeno, upognjeno: Lucr.

2. subst. pt. pf.
a) tortum -ī, n mučilna vrv, vož, vožínec: artus torto distraham Pac. ap. Non.
b) torta -ae, f zvito pecivo, štruca, štručka, starejše kržič: torta panis Vulg.

Opomba: Sup. tudi torsum: Prisc.

turpō -āre -āvī -ātum (turpis)

1. (po)grdíti, (i)znakaziti ((i)znakaževati), (s)kaziti, (po)pačiti, oskruniti (oskrunjati, oskrunjevati), onesnažiti (onesnaževati), (u)mazati, onečediti (onečejati), potvoriti (potvarjati), (po)kaziti ipd.: T., Sil. idr., cicatrix frontem turpaverat H., Iovis aram sanguine Enn. ap. Ci., capillos sanguine V., te rugae turpant H., candidos turparunt umeros rixae H., turpatus vultus Stat. iznakažen.

2. metaf. onečastiti (onečaščati), (o)sramotiti, omadeževati, skruniti, oskruniti (oskrunjati), (u)mazati: ornamenta Ci. fr., nec turpavit avos Stat., ni turpassis (star. = turpaveris) vanitate aetatem suam Pac. fr., haud procul erat, quin castra quoque urbanae seditionis contagione turparentur L.

unakarađívati -ràđujēm pačiti, kaziti

verzerren izkrivljati, izkriviti; den Ton: popačiti, pačiti; das Gesicht: spačiti (sich se); Sehne, Muskel: pretegniti, nategniti

warp² [wɔ:p]

1. prehodni glagol
zviti, izkriviti (les itd.); namočiti z muljem, pognojiti (zemljo); spodrezati, pristriči nit, prejo (za tkanje), snovati, razporediti niti (preje) vzporedno; moralno pokvariti, popačiti, skaziti, imeti slab vpliv na, slabo delovati; odvrniti, zapeljati; sprevračati (dejstva), pačiti
navtika vleči z vrvmi ladjo vzdolž obale ali menjati sidrišče s pomočjo sidra

enthusiasm warped his judg(e)ment navdušenje je izkrivilo njegovo razsodnost
the heat has warped the cover of the book vročina je skrivila platnico knjige
his misfortunes warped his mind nesreča ga je naredila čudaškega

2. neprehodni glagol
zviti se, skriviti se; viti se; majati se, omahovati; vzeti napačno smer, skreniti
poetično oveneti; zgrbančiti se

the wood has warped in drying pri sušenju se je les zvil

безобразить pačiti, kaziti, izmaličevati, kvariti

гадить onečejati; kaziti, pačiti

извращать, извратить izprevračati, izprevrniti (smisel), (po)pačiti, napačno razlagati

искажать, исказить (po)kazitl, (s)pačiti, (po)kvariti, izmaličiti, skrotovičiti

кривить kriviti, pačiti (obraz);
к. душою ravnati proti svoji vesti, hliniti se;

обезображивать, обезобразить (s)pačiti; (po)kaziti, (iz)maličiti

перековеркивать, перековеркать (po)pačiti, pokvariti