Franja

Zadetki iskanja

  • razumeti se povratni glagol
    1. (biti v dobrih odnosih) ▸ kijönnek egymással, megértik egymást
    dobro se razumeti ▸ jól kijönnek, jól megértik egymást
    odlično se razumeti ▸ kitűnően megértik egymást
    lepo se razumeti ▸ szépen kijönnek egymással
    razumeti se s sodelavci ▸ kijön a munkatársakkal, megértik egymást a munkatársakkal
    razumeti se s sosedi ▸ kijön a szomszédokkal
    razumeti se s starši ▸ kijön a szülőkkel
    razumeti se s soigralci ▸ kijön a csapattársakkal
    razumeti se z mamo ▸ anyával megértik egymást
    razumeti se z otroki ▸ kijön a gyermekekkel, megértik egymást a gyermekekkel
    razumeti se z drugimi psi ▸ más kutyákkal kijön
    razumeti se s partnerjem ▸ megértik egymást a partnerrel
    Ljudje v klubu so super, soigralke odlične, razumem se z vsemi. ▸ Az emberek a klubnál nagyszerűek, a csapattársaim kiválóak, jól kijövök mindenkivel.
    Škotski ovčar je miroljuben, zelo se razume z otroki. ▸ A skót juhászkutya nyugodt és nagyon jól kijön a gyerekekkel.

    2. (biti strokovnjak) ▸ ért hozzá, hozzáértő
    razumeti se na kaj ▸ ért valamihez
    razumeti se na stvari ▸ ért a dolgokhoz
    razumeti se na posle ▸ ért az üzlethez
    razumeti se na politiko ▸ ért a politikához
    Ne razumem se na vaše zakone in pošteno povedano, me prav dosti niti ne zanimajo. ▸ Nem értem a törvényeiket, és őszintén szólva nem is nagyon érdekelnek.

    3. (o rastlinah) ▸ jól megférnek egymással, jól kijönnek egymással
    Morski koprc se zelo dobro razume s paradižnikom in čebulo. ▸ A tengeri kömény jól megfér a paradicsommal és a hagymával.
    Solata je za pridelavo nezahtevna rastlina, ki se dobro razume s tako rekoč vsemi vrtninami, edino s peteršiljem nista za skupaj. ▸ A fejes saláta könnyen termeszthető növény, ami úgyszólván minden zöldséggel jól kijön, kivéve a petrezselymet, amellyel nem illenek össze.

    4. (o delovanju naprav) ▸ együttműködik
    Vsaka računalniška komponenta ima svoj gonilnik, saj ji ta omogoča, da pravilno deluje in se razume z drugimi deli računalnika, predvsem pa, da zna delovati skupaj s programsko opremo. ▸ A számítógép minden alkatrészének van saját illesztőprogramja, mert ez teszi lehetővé a megfelelő működését és a számítógép más részeivel való együttműködést, és – ami a legfontosabb – a szoftverrel való együttműködést.

    5. (o uspešni aktivnosti) ▸ bír, boldogul, elboldogul
    Kako se pa vi razumete s ponedeljki? ▸ És ön hogy bírja a hétfőket?
    Pač pa sem se zelo dobro razumel z rožami. ▸ Én pedig nagyon jól elboldogultam a rózsákkal.
    V obdobju, ko ga je obdajalo domotožje po teatru, si je želel preizkusiti, kako se razume z dramskim dialogom. ▸ Olyankor, amikor áthatotta a színház utáni vágyakozás, szerette volna kipróbálni, hogyan boldogul a drámai párbeszéddel.
  • sládkor sucre moški spol

    košček sladkorja un morceau de sucre, familiarno un sucre
    čok sladkorja pain moški spol de sucre
    sladkor v kockah sucre en morceaux
    neprečiščeni sladkor sucre brut (ali roux), cassonade ženski spol
    očiščeni sladkor sucre raffiné
    kristalni sladkor sucre cristallisé
    sladkor v prahu sucre en poudre
    vanilijev sladkor sucre vanillé
    pesni (trstni) sladkor sucre de betterave (de canne)
    kandisov sladkor sucre candi
    ječmenov sladkor sucre d'orge
    grozdni sladkor sucre de raisin, glucose moški spol
    mlečni sladkor sucre de lait, lactose moški spol
    sadni sladkor sucre de fruit, fructose moški spol, lévulose moški spol
    škrobov sladkor sucre d'amidon
    krvni sladkor sucre dans le sang
    sipnica za sladkor sucrier moški spol
    posipati s sladkorjem saupoudrer de sucre
    dati več koščkov sladkorja v svojo kavo mettre plusieurs sucres dans son café
    ta otrok vam pač lahko pomaga, saj ni iz sladkorja! cet enfant peut bien vous aider, il n'est pas en sucre!
  • sréča (notranja) happiness, felicity; (muhasta) fortune; (slučajna) (good) luck, good fortune, lucky chance

    veliko sréče! good luck!
    na sréčo, k sréči fortunately, luckily, by a lucky chance
    na slepo sréčo at random, at haphazard, at a venture, in a happygo-lucky way
    vso sréčo! may good luck go with you!
    najboljšo sréčo! the best of luck (to you)!
    kolo sréče Fortune's wheel, the ups and downs of life
    v sréči ali nesreči in weal or woe, for good or ill, come weal or woe
    opoteča sréča chequered fortune
    sprememba sréče (na slabše) change for the worse, reversal of fortune
    (še) sréča, da... it's a piece of luck that...
    prava sréča, da ste slučajno bili tam it's a blessing you happened to be there
    vojna sréča contingencies pl of war
    to (pa) je sréča! that's what I call good luck!
    bila bi velika sréča, če... it would be a great slice of luck if...
    to je pač moja sréča! (imam pač tako sréčo!) that's just my luck!
    lahko govorimo o sréči we can consider ourselves lucky
    sréča je hotela, da... as luck would have it...
    imam sréčo I am in luck, I am lucky
    nimam sréče I have no luck, I am out of luck
    to se pravi imeti sréčo! that's what I call good luck!
    imeti veliko sréčo to have much good luck
    imeti več sréče kot pameti to be more lucky than wise
    marsikdo ima več sréče kot pameti fortune favours fools
    imeti nepričakovano sréčo (pogovorno) to strike oil
    imeti vražjo sréčo to be dead lucky
    imeti vedno sréčo pri kartanju to be always lucky at cards
    imel sem sréčo I had a stroke of luck
    iskati sréčo to seek fortune
    če bo šlo vse po sréči if everything goes well
    poskusiti sréčo to try one's luck, to take one's chance, to chance one's luck, (žargon) to chance it
    to ti bo prineslo sréčo it will bring you good luck
    poskusiti kaj na slepo sréča to have a go
    napraviti kaj na slepo sréčo (pogovorno) to chance one's arm
    dal sem si prerokovati sréčo I had my fortune told
    vedeževati komu sréčo to tell someone his fortune
    vsakemu se sréča enkrat nasmeje every dog has his (ali its) day
    skaliti sréčo to mar someone's happiness
    voščiti, želeti komu sréčo pri... to wish someone joy of...
    pot do sréče je trnova arhaično no joy without annoy
    kadar sem imel največ sréče, sem zaslužil X SIT in my heyday I earned X tolars
    sréča me zapušča my fortunes are at a low ebb
    zibati se v sréči to walk (ali to tread) on air
    bogastvo samo nam še ne more nuditi sréče wealth alone cannot procure us happiness
    vse mu gre po sréči (se mu obrne v sréčo) everything in the garden's lovely, arhaično all things conspire to make him happy
    vsak je svoje sréče kovač every man is the architect of his fortune
  • stvár thing; matter; object; stuff; (posel, skrb) concern; case; (zadeva) affair, subject, business

    stvár časti affair of honour
    sporna stvár debatable question, pravo a moot point
    vsa stvár the whole business (ali affair, matter)
    k stvari! keep (ali stick) to the point (ali to the matter in hand)!; (v parlamentu, govorniku) answer the question!
    vse moje stvári all my belongings pl, my goods and chattels pl
    dogovorjena, domenjena stvár a put-up job
    kočljiva, delikatna stvár a delicate point
    stvár zase another question, a matter apart
    stvár v diskusiji the subject under discussion, the matter in hand
    spadajoč k stvári relevant
    ne spadajoč k stvári irrelevant
    to je moja stvár that's my business (ali affair, concern, lookout)
    to ni moja stvár that is no business of mine; that is not my affair
    v tem je vsa stvár (= za to gre) that's the gist of it (ali the whole point)
    to je čisto druga stvár that's completely off the point, that's an entirely different thing, (figurativno) that's a horse of a different colour
    to je stvár navade that's a matter of habit
    to je jedro, bistvo stvári this is the gist (ali the substance) of the matter
    to je važna stvár this is a matter of importance (ali of great importance)
    to je kočljiva stvár this is a ticklish (ali delicate, difficult) matter, this requires careful handling
    to ni smešna stvár this in no laughing matter
    (to je pa) lepa stvár! (ironično) that's a nice mess!, pogovorno a fine how-do-you-do (ali how d'ye do)
    ne vem, kaj je na stvári I don't know what the problem is, pogovorno I don't know what's the matter (ali what's up, what it's all about)
    borimo se za dobro stvár we are fighting for a good cause
    brigaj se za svoje stvári! mind your own business, don't be such a busybody!
    sedaj ne gre za to stvár that is not the question now
    naj gredo stvári svojo pot! let things slide!
    to nima nič opraviti s sámo stvárjo that has nothing to do with the question
    pogovoriti se o stvári to talk the matter over
    ostati pri stvári to stick to the point
    priti s stvárjo na dan to raise a matter
    pusti stvár v miru (= ne dvigaj prahu)! let sleeping dogs lie!
    preidimo na stvár! let us come to the point (ali to the matter in hand), pogovorno let's get down to the nitty-gritty
    s tem se na stvári nič ne spremeni it makes no difference, it does not alter the fact (ali the fact of the matter), it doesn't make any material (ali substantial) difference
    to ne spada k stvári this is irrelevant, this is off (ali beside) the point
    kot stvári stojé as things are, as things stand (now)
    stvári stojé dobro things are going well
    stvár stojí takole this is how the matter stands
    videti, kako stvari stojé (figurativno) to see how the land lies
    umreti za dobro stvár to die for a good cause
    vmešavati, vtikati se v tuje stvári to meddle in other people's affairs
    vrniti se k stvári to return to the subject
    vzeti stvár v roke (figurativno) to take a problem (ali a matter, a business) in hand
    vzeti stvári, kot pač pridejo (dobre in slabe) to take the rough with the smooth
  • svet1 [é] moški spol (-a; -ovi)

    1. (kozmos) die Welt
    svetovi množina Welten množina

    2.
    ta svet diese Welt; das Diesseits
    oni/drugi svet das Jenseits (poslati na drugi svet ins Jenseits befördern)
    zgornji svet die Oberwelt
    spodnji svet religija die Unterwelt, biblično: der Scheol
    slika/podoba sveta das Weltbild
    konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
    občutek, kot da bo konec sveta die Weltuntergangsstimmung
    pričakovanje konca sveta die Endzeiterwartung
    drevo sveta mitologija der Weltenbaum
    zapustiti svet aus der Welt gehen

    3. naš planet: die Welt
    Novi svet Neue Welt
    Stari svet die Alte Welt
    pradavni svet Urwelt
    vzhodni svet der Orient, das Morgenland
    zahodni svet der Okzident, das Abendland
    tretji svet die dritte Welt
    ves svet die ganze Welt
    po vsem svetu in der ganzen Welt
    prepotovati ves svet in der ganzen Welt herumkommen
    … sveta Welt-
    (atlas der Weltatlas, prebivalstvo die Weltbevölkerung, zemljevid die Weltkarte)
    pol sveta die halbe Welt

    4. (svetovne razmere) die Welt
    … sveta Welt-
    (izboljševalec der Weltverbesserer, občutenje das Weltgefühl, zaničevalec der Weltverächter)
    |
    tek sveta der Lauf der Dinge
    ki je videl dosti sveta [vielgereist] viel gereist
    ki pozna svet in življenje weltkundig
    ki pretresa svet welterschütternd
    ki spreminja svet weltverändernd
    gledati svet skozi rožnata očala die Welt durch die rosige Brille sehen
    od tega ne bo konec sveta figurativno davon geht die Welt nicht unter
    nehvaležnost je plačilo sveta Undank ist der Welt Lohn
    videti dosti sveta weit herumkommen
    zagledati luč sveta das Tageslicht erblicken, zur Welt kommen
    odprt k svetu/za svet weltoffen
    na svet auf die Welt
    na svetu auf/in der Welt
    na tem svetu dahier, in dieser Welt
    priti na svet auf die Welt kommen
    na onem/drugem svetu im Jenseits
    najboljši na svetu der weltbeste
    to je na svetu vseeno das ist piepegal/schnurzegal
    tako je pač na svetu das ist der Lauf der Welt
    za nič na svetu um nichts in der Welt
    za vse na svetu um alles in der Welt
    o svetu von der Welt, über die Welt
    predstava o svetu das Weltbild
    od tega sveta von dieser Welt
    odmaknjen od sveta weltabgeschieden
    odmaknjenost od sveta die Weltabgeschiedenheit
    okoli sveta (rund) um die Welt
    potovanje okoli sveta die Weltreise, strokovno: die Erdumrundung
    po svetu durch die Welt
    po vsem svetu to pričakujejo ipd.: weltweit
    razgledati se po svetu sich den Wind um die Ohren/um die Nase pfeifen lassen
    pred svetom vor der Welt
    pred vsem svetom vor aller Welt
    beg pred svetom die Weltflucht
    zapiranje pred svetom die Selbstabkapselung
    s sveta aus der Welt
    spraviti s sveta aus der Welt schaffen
    sprt s seboj in s svetom mit sich und der Welt zerfallen
    usmerjen/naravnan v ta svet weltzugewandt
    živeti v nekem drugem svetu wie auf einem fremden Stern leben
    za svet für die Welt, um die Welt
    za ves svet ne um nichts auf der Welt, nie im Leben
    pomemben za ves svet weltbewegend
    za nič na svetu für kein Geld dieser Welt
  • svét1 world; (zemlja) earth, globe; (vsemirje) the universe

    na svétu in the world
    na tem svétu in this world, in this life, here below
    po celem (vsem) svétu all over the world, the whole world over
    na koncu svéta (figurativno) at the back of beyond
    (ki je) daleč od svéta remote, out of the world, secluded
    širom svéta throughout the wide world, all over the world
    ves svét the whole world
    za ves svét ne, za nič na svét u ne not for all the world, not for worlds, not for anything in the world, for nothing in the world
    do konca svéta to the ends of the earth
    Novi svét the New World
    Stari svét the Old World
    Tretji svét politika the Third World
    oni svét (figurativno) the next life, the other world, the world to come
    od svéta odrezan kraj the back of beyond
    stavbni svét building site
    učeni svét (figurativno) the world of learning
    športni svét (figurativno) the sporting world
    rastlinski svét the vegetable world
    živalski svét the animal world
    začetek svéta the beginning of the world
    konec svéta the end of the world
    podzemeljski svét underworld
    širni svét the wide world
    današnji svét the modern world
    odkar sem na svétu since I was born
    to je na drugem koncu svéta it's on the other side of the globe, it's at the back of beyond
    to je narobe svét! (figurativno) that's making water flow uphill!
    on je najboljši človek na svétu he's the best man alive, you won't find a better man living than him (knjižno than he)
    ona mi je (= pomeni) vse na svétu she is all the world to me
    tako je (pač) na svétu that's the way of the world
    za nič na svétu ne bi tega naredil I would not do it for all the world
    odreči se svétu to forsake the world
    šel bi z njo do konca svéta I'd follow her to the ends of the earth
    poslati koga na oni svét (žargon) to send someone to kingdom-come
    priti na svét to come into the world, to be born, to be brought into the world
    on malo pozna svét he knows little of the world
    prinesti, spraviti na svét to bring into the world, to give birth (to)
    spraviti koga s svéta to do away with someone, to put someone out of the way, to kill someone, (pogovorno) to dispatch someone
    videl je mnogo svéta he is a widely travelled man, he is a great traveller, he is a globe-trotter
    zagledati luč svéta to see the light, to be born, to be brought into the world
    živeti odmaknjen(o) od svéta to live cut off from the world
    objadral je ves svét he has sailed the seven seas
  • svetovalec samostalnik
    1. (strokovnjak) ▸ tanácsadó
    podjetniški svetovalec ▸ vállalati tanácsadó
    muzejski svetovalec ▸ múzeumi tanácsadó
    ekonomski svetovalec ▸ gazdasági tanácsadó
    vojaški svetovalec ▸ katonai tanácsadó
    gospodarski svetovalec ▸ gazdasági tanácsadó
    strokovni svetovalec ▸ szaktanácsadó
    poklicni svetovalec ▸ hivatásos tanácsadó
    zunanji svetovalec ▸ külső tanácsadó
    glavni svetovalec ▸ főtanácsadó
    tuji svetovalci ▸ külföldi tanácsadók
    zunanjepolitični svetovalec ▸ külpolitikai tanácsadó
    politični svetovalec ▸ politikai tanácsadó
    vladni svetovalec ▸ kormánytanácsadó
    predsednikov svetovalec ▸ elnök tanácsadója
    županov svetovalec ▸ polgármester tanácsadója
    osebni svetovalec ▸ személyes tanácsadó
    svetovalec za gospodarstvo ▸ gazdasági tanácsadó
    svetovalec zaposlitve ▸ személyzeti tanácsadó
    svetovalec zavoda ▸ intézet tanácsadója
    svetovalec vlade ▸ kormány tanácsadója
    svetovalec uprave ▸ vezetőség tanácsadója
    svetovalec ministrstva ▸ miniszter tanácsadója
    svetovalec predsednika ▸ elnök tanácsadója
    svetovalec direktorja ▸ igazgató tanácsadója
    svetovalec ministra ▸ miniszter tanácsadója
    svetovalec župana ▸ polgármester tanácsadója
    najeti svetovalca ▸ tanácsadót felfogad, tanácsadót felkér
    zaposliti svetovalca ▸ tanácsadót alkalmaz
    vloga svetovalca ▸ tanácsadó szerepe
    pomoč svetovalca ▸ tanácsadó segítsége
    svetovalec na zavodu ▸ tanácsadó az intézetben
    svetovalec na ministrstvu ▸ tanácsadó a minisztériumban
    posvetovati se s svetovalcem ▸ tanácsadóval konzultál
    delati kot svetovalec ▸ tanácsadóként dolgozik
    zaposlen kot svetovalec ▸ tanácsadóként alkalmazott
    pogovor s svetovalcem ▸ konzultáció tanácsadóval
    mnenje svetovalca ▸ tanácsadó véleménye
    Med 15.000 možmi na šogunski strani so bile tudi enote, ki so jih usposabljali francoski vojaški svetovalci, večino so pa sestavljale samurajske enote. ▸ A 15.000 fős sógunhaderő egyes egységeit francia katonai tanácsadók képezték ki, de a többség szamurájhaderő maradt.
    Na tem položaju je podpiral cesarjeve interese in postal njegov ožji svetovalec. ▸ Ebben a tisztségében a császár érdekeit képviselte, és végül az egyik legközelebbi tanácsadója lett.

    2. (kdor daje nasvete) ▸ tanácsadó
    Skušal je biti ne samo sodelavec, pač pa učitelj, svetovalec in prijatelj. ▸ Nemcsak kolléga, hanem tanár, tanácsadó és barát is próbált lenni.
    V njunih odnosih so bili trenutki napetosti, a je oče pozneje postal njegov svetovalec in prijatelj. ▸ Voltak feszültséggel teli pillanatok a kapcsolatukban, de az apja később a tanácsadója és a barátja lett.
    Partner bo vaš zaupnik in svetovalec. ▸ A partnere a bizalmasa és a tanácsadója lesz.
  • eso

    to pač eso sí
    so to Vaše knjige? ¿son esos sus libros?
    kakó to? ¿cómo es eso?
    kaj je to? ¿qué es eso?
  • tolerírati to tolerate; (vero, mnenje) to admit, to allow; (zlorabo, krivico) to suffer, to put up with, to endure; medicina (drogo) to tolerate

    tu ga (pač) tolerirajo (trpé) he is here on sufferance
  • urézan (-a -o) adj. tagliato; ekst. modellato, fatto:
    po modi urezana obleka un abito tagliato alla moda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vsi ljudje niso urezani po istem modelu non tutti sono tagliati sullo stesso modello
    pren., pog. ni neumen, pač pa po svoje urezan non stupido ma strambo
    pren. ona je kakor urezana zanj è la sua anima gemella
  • vôdka1 (-e) f dem. od voda (tudi pejor.) acqua, acquetta:
    to ni kava, pač pa vodka questo non è caffè, è acquetta
  • vôjna war; warfare

    v vôjni in the war, at war, in wartime
    na robu vôjne on the brink of war
    na koncu vôjne at the end of the war
    v primeru vôjne in case of war, in the event of war
    hujskanje k vôjni warmongering
    napoved vôjne declaration of war
    bog vôjne war god
    izbruh vôjne outbreak of war
    opustošen od vôjne ravaged by war, war-ravaged
    besedna vôjna war of words, wordy warfare
    bliskovita vôjna lightning war (= w.), blitzkrieg, blitz
    državljanska vôjna civil w., intestine w.
    ameriška državljanska vôjna American Civil War, War of Secession, War between the States
    gospodarska vôjna economic w.
    gverilska vôjna guerilla warfare
    hladna vôjna cold w.
    križarska vôjna crusade
    tridesetletna vôjna Thirty Years' War
    stoletna vôjna Hundred Years' War
    napadalna vôjna war of aggression
    narodnoosvobodilna vôjna war of (ali struggle for) national liberation
    osvajalna vôjna war of conquest
    obrambna vôjna defensive w.
    osvobodilna vôjna war of liberation
    podmorniška vôjna submarine warfare
    papirnata vôjna paper w.
    pomorska vôjna naval warfare, war at sea
    pozicijska vôjna static warfare
    popolna, splošna (nepopolna, omejena) vôjna allout (limited) warfare
    preventivna vôjna preventive w.
    psihološka vôjna psychological w.
    vôjna do popolne izčrpanosti sovražnika war of attrition
    nasledstvena vôjna war of succession
    vôjna za neodvisnost war of independence
    vôjna do uničenja, do iztrebljenja war of extermination
    sveta vôjna holy war
    ves svet zajemajoča vôjna global warfare
    prva (druga) svetovna vôjna the first World War, World War I, the Great War (the second World War, World War II)
    totalna vôjna total w.
    verska vôjna religious w.
    vôjna v zraku war in the air
    živčna vôjna war of nerves
    vôjna na življenje in smrt war to the death
    to (takšna) je (pač) vôjna such is war
    biti tik pred vôjno to be on the eve of war
    biti v vôjni to be at war with, to make war upon
    iti v vôjno, začeti vôjno, spustiti se v vôjno to go to war (z, proti against), to wage war (z upon, against)
    napovedati vôjno to declare war (neki državi on a country)
    izzvati vôjno to provoke a war
    biti potegnjen v vôjno to drift into war
    prenesti vôjno v sovražnikovo deželo to carry the war into the enemy's country
    preprečiti vôjno to avert a war
    pripravljati vôjno to prepare for war
    sprožiti atomsko vôjno to unleash an atomic war
    stopiti v vôjno to enter a war, to come into a war
    ščuvati k vôjni to incite to war, to agitate for war
    voditi vôjno to war, to wage war
    v ljubezni in v vôjni je vse dovoljeno all is fair in love and war
    vôjna prinese s seboj mnogo zla war brings many evils in its train
  • vôjna guerra f

    v vojni en la guerra
    med vojno durante la guerra
    bliskovita (bratovska, državljanska, hladna, vroča, manevrska, maščevalna, osvajalna) vojna guerra relámpago (fratricida, civil, fría, caliente, de maniobras, de venganza, de conquista)
    plinska (premikalna, podmorniška, totalna, verska, sveta) vojna guerra química (de movimientos, submarina, total, de religión ali religiosa, santa)
    vojna na morju, kopnem in v zraku guerra en el mar, en tierra y en el aire
    carinska vojna guerra de tarifas, guerra aduanera
    križarska vojna (hist) cruzada f
    30-letna vojna (hist) la guerra de los treinta años
    vojna za neodvisnost guerra de (la) independencia
    narodnoosvobodilna vojna guerra de liberación nacional
    svetovna vojna la Gran Guerra (1914-1918), la primera guerra mundial, (1939-1945) la segunda guerra mundial
    pomorska vojna guerra naval (ali marítima)
    papirna vojna papeleo m burocrático
    vojna do skrajnosti guerra a ultranza
    vojna za življenje ali smrt guerra a muerte
    vojna na nož, brez usmiljenja guerra sin cuartel
    vojna je pač vojna en la guerra como en la guerra
    preprečitev vojne prevención f de la guerra
    biti v vojni estar en guerra
    biti v vojni s kom (fig) estar a matar con alg
    iti v vojno ir (ali marchar) a la guerra
    vojna izbruhne la guerra estalla
    napovedati vojno kaki državi declarar la guerra a un país
    preprečiti vojno prevenir la guerra
    začeti vojno empezar una guerra, armar (ali mover) guerra
  • zarádi

    A) prep. (z rodilnikom)

    1. (za izražanje vzroka) per, per via di, a causa di:
    zaradi megle se je zgodilo več nesreč a causa della nebbia si sono avuti vari incidenti
    zaradi katerega (v oziralni odvisnikih):
    že dolgo ni videl sina, zaradi katerega je dosti pretrpel non vedeva da molto tempo il figlio a causa del quale aveva tanto sofferto

    2. (za izražanje namena) a, per, in:
    skopali so globoke jarke zaradi obrambe mesta furono scavati profondi fossati a difesa della città
    posvetoval se je zaradi morebitnega najetja posojila andò a consultarsi per contrarre eventualmente un prestito

    3. zaradi lepšega pro forma, proforma:
    sestanek so sklicali zaradi lepšega la riunione fu convocata proforma

    4. pren. (za izražanje ozira) per, quanto a:
    zaradi nas lahko ostanete quanto a noi, potete restare
    zaradi otrok mi je žal, da niso videli predstave mi dispiace per i bambini che non hanno visto lo spettacolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naredi to zaradi ljubega miru fallo pro bono pacis
    knjiž. na to se ne spoznam, zaradi česar raje molčim di queste cose non m'intendo, per cui preferisco tacere
    zaradi tega in onega nisem za trenutek prost tra una cosa e l'altra non ho un attimo di tempo
    zaradi okoliščin pač nisem mogel odbiti date le circostanze, non ho potuto rifiutare
    um., lit. umetnost zaradi umetnosti l'arte per l'arte

    B) (v vezniški rabi) (zato) perciò:
    niso bili pozorni, zaradi tega so naredili veliko napak non hanno fatto attenzione, perciò hanno commesso molti errori
  • zaspati na lovorikah frazem
    (o nadaljevanju truda) ▸ elalszik a babérjain
    V poslu je pač tako, da ne moreš zaspati na lovorikah, drugače te odnese. ▸ Az üzleti életben nem pihenhetsz a babérjaidon, mert másképp elsodor az ár.
    Veseli smo zmage, a ne smemo zaspati na lovorikah, ker bi to načelo našo zbranost. ▸ Örülünk a győzelemnek, de nem szabad pihennünk a babérjainkon, összpontosítanunk kell.
  • zaštekati glagol
    1. neformalno (razumeti; dojeti) ▸ veszi a lapot, pedz, megfejt
    Pomembno je, da zaštekaš, kaj je bolj pomembno in pametno. ▸ Fontos, hogy vedd a lapot, hogy mi fontosabb és mi racionálisabb.
    Zaštekaš, zakaj je črno usnje preživelo obe vojni, vse glasbene trende in vse modne zapovedi? ▸ Pedzed már, a fekete bőr miért élt túl két háborút, minden zenei trendet és minden divatirányzatot?
    Japonci so zaštekali princip delovanja Hollywooda. ▸ A japánok megfejtették Hollywood működési elvét.

    2. neformalno (o naklonjenosti) ▸ bír, csíp, bejön
    Ko sem bil mulc, je bila edina muzika, ki sem jo zaštekal, narodno zabavna. ▸ Kölyökkoromban az egyetlen zene, ami bejött, az a szórakoztatózene volt.

    3. neformalno (prenehati delovati; imeti težave) ▸ bekrepál, bedöglik, befuccsol
    Po popoldanskem počitku mu je koleno tako 'zaštekalo', da sploh ni mogel več stopiti na nogo. ▸ A délutáni pihenőt követően a térdem annyira bekrepált, hogy egyáltalán nem tudtam rálépni a lábamra.
    Kljub temu, da je v finalni poskusni seriji puška dvakrat zaštekala, je nato na srečo delovala brezhibno. ▸ Annak ellenére, hogy a döntő próbasorozatában a puska kétszer is bekrepált, ezt követően szerencsére hibátlanul működött.
    Tako se je pač zgodilo, da mi je zaštekalo pri denarju in ker nisem punca, ki joka, ampak vzame stvari v svoje roke, sem ugriznila v dobro ponudbo. ▸ Ezért tehát úgy alakult, hogy befuccsoltam a pénzzel, és mivel nem vagyok sírós kislány, hanem a saját kezembe veszem a dolgokat, ráharaptam a jó ajánlatra.
  • zgodíti se (-ím se) perf. refl. avvenire, accadere, succedere, capitare:
    zgodila se je nesreča è avvenuta una disgrazia
    impers. zgodilo se je nekaj nenavadnega è successo qualcosa di insolito
    se pač zgodi sono cose che succedono
    šalj. to se zgodi tudi v najboljših družinah capita anche nelle migliori famiglie
    se bo zgodilo, je odgovoril sarà fatto, rispose
    bibl. zgodi se tvoja volja sia fatta la tua volontà (tudi ekst. )
  • že [é]

    1. časovno, mera: schon, bereits

    2. poudarjalno, omejevalno: schon
    če že wenn schon

    3.
    že enkrat (končno) schon einmal, (vendarle) doch einmal (pridi že enkrat komm doch einmal)

    4. (pač) wohl
    bo že tako es wird wohl so sein
    že ne bestimmt nicht (jaz že ne ich bestimmt nicht)

    5.
    že tako (takointako) sowieso

    6.
    kdo/kako že (wer/wie) doch

    7.
    bo že! es geht irgendwie
  • življênje life; living; existence; being; subsistence

    brez življênja lifeless; inanimate, inactive
    v cvetu življênja in the prime of life
    za vse življênje for life, for one's lifetime
    v vsakdanjem življênju in everyday life
    v vsem mojem življênju in all my born days
    (skozi) vse moje življênje all my life (ali lifetime)
    pasje življênje dog's life
    vojaško življênje army (ali military) life
    enolično življênje humdrum existence
    sit življênja sick of life, pogovorno fed up, žargon browned off
    posmrtno življênje afterlife
    golo življênje bare existence
    bedno življênje wretched life
    dolgo življênje longevity
    družbeno življênje social life
    razvratno življênje dissolute (ali depraved) life, dissipation
    udobno življênje easy life
    borba za življênje struggle for life
    način življênja way (ali manner) of life, ways pl, conduct
    aktivno življênje active (ali busy) life
    brezdelno življênje idle life
    denar ali življênje! stand and deliver!
    boj na življênje in smrt life-and-death struggle, mortal combat
    le enkrat v življênju only once in a lifetime
    takšno je (pač) življênje! such is life!
    dokler je življênje, je upanje while there is life, there is hope
    življênje ni samo zabava, ni praznik life is not all beer and skittles
    dati (svoje) življênje za domovino to lay down one's life for one's country
    imeti žilavo življênje to have nine lives
    imeti komaj dovolj za življênje to have barely enough to live on
    gre za življênje ali smrt it is a matter of life and death
    gre za moje življênje my life is at stake
    izgubiti življênje to lose one's life
    deset oseb je izgubilo življênje ten persons lost their lives
    ostati pri življênju to remain alive, to survive, to keep body and soul together
    nihati, viseti med življênjem in smrtjo to be hovering between life and death
    njeno življênje visi na nitki her life is hanging on a thread
    rešiti si življênje to save one's life
    ne poznaš še dosti življênja you haven't yet seen much of life
    podariti sovražniku življênje to spare an enemy, to spare an enemy's life
    prositi za (svoje) življênje to beg for one's life
    obuditi koga k življênju to revive someone
    staviti na kocko svoje življênje to take one's life in one's hands
    enako vzeti dobro in slabo v življênju to take the rough with the smooth
    spremeniti svoje življênje to change one's way of living
    poklicati kaj v življênje (figurativno) to start something, to initiate something, to call something into being
    stopiti v življênje to come into being, to enter the world
    streči komu po življênju to make an attempt on someone's life, to seek someone's life
    tvegati svoje življênje to risk one's life, to dice with death
    umakniti se izjavnega življênja to withdraw from (ali to give up) public life
    uspeti v življênju to make one's way in the world, to rise in the world
    vzeti si življênje (napraviti samomor) to take one's own life
    življênje si je vzel he made away with himself, he committed suicide, he took his own life
    zaslužiti ravno za (golo) življênje to earn just enough to live on, to earn a bare living, to make just enough to get by (ali to rub along)
    imam dovolj do konca (svojega) življênja I have enough to last me for life
    ne zasluži dovolj za življênje he doesn't make enough to keep body and soul together
    začeti novo življênje to start a new life, (figurativno) to turn over a new leaf
    živeti dvojno življênje to lead a double life
    živeti enolično življênje to lead a humdrum existence
    zagreniti komu življênje to embitter someone's life
    živeti žalostno življênje to live a miserable life
    živeti veseljaško, uživaško, razburljivo življênje (žargon, figurativno) to burn the candle at both ends
    žrtvovati svoje življênje to sacrifice one's life
  • življênje vie ženski spol , existence ženski spol , manière ženski spol de vivre , figurativno animation ženski spol , entrain moški spol

    človeško življenje vie humaine, existence (humaine), vie de l'homme (ali d'un homme, d'homme)
    duhovno življenje vie spirituelle
    življenje na deželi, na kmetih vie à la campagne, vie champêtre (ali rustique, rurale)
    mestno življenje vie citadine (ali des villes)
    nočno življenje vie nocturne
    notranje življenje vie intérieure
    pasje življenje vie de chien
    življenje v taborišču vie des camps
    vojaško življenje vie militaire
    vsakdanje življenje vie quotidienne (ali de tous les jours, journalière)
    zakonsko življenje vie conjugale
    živalsko življenje vie animale
    drago življenje, draginja vie chère
    denar ali življenje! la bourse ou la vie!
    na življenje in smrt à la vie et à la mort
    biti med življenjem in smrtjo être entre la vie et la mort
    brez življenja sans vie
    skozi vse moje življenje durant toute ma vie
    nikoli v (mojem) življenju jamais de la vie
    sposoben za življenje - življenja zmožen viable
    biti pri življenju être en vie, être vivant, vivre
    biti sit življenja être las (ali dégoûté) de la vie
    dati življenje komu (roditi otroka) donner la vie (ali le jour) à quelqu'un
    dati svoje življenje za donner sa vie pour
    gre za življenje il y va de la vie
    izgubiti življenje perdre la vie, périr
    drago prodati svoje življenje vendre chérement sa vie (ali familiarno sa peau)
    rešiti komu življenje sauver la vie à quelqu'un
    tvegati svoje življenje risquer sa vie
    njegovo življenje visi samo še na nitki sa vie ne tient qu'à un fll
    rešiti si življenje avoir la vie sauve, survivre
    vzeti si življenje se tuer, se suicider, mettre fin à ses jours
    poklicati v življenje donner naissance à, créer, fonder quelque chose, mettre quelque chose sur pied
    vrniti koga v življenje rappeler (ali ramener) à la vie, faire renaître
    zbuditi k novemu življenju faire revivre, ressusciter
    po nepotrebnem si otežavati življenje se compliquer la vie pour rien, chercher midi à quatorze heures
    uživati življenje jouir de la vie
    zagreniti komu življenje rendre la vie dure à quelqu'un
    v svojem življenju nisem kaj takšnega videl je n'ai vu cela de ma vie
    kaj hočete, tako je (pač) življenje que voulez-vous, c'est la vie
    kakršno življenje, takšna smrt telle vie, telle mort