Franja

Zadetki iskanja

  • thumb2 [ɵʌm] prehodni glagol
    potipati s palcem; pustiti palčne ali prstne odtise (na knjigi itd.); zamazati s palcem ali s prsti (knjigo itd.); prelistati (knjigo); brenkati (melodijo); nespretno začeti (delo)
    ameriško, pogovorno dvigniti palec za avtostop

    to thumb one's nose at s.o. osle komu pokazati
    to thumb a ride (a lift) avtostopati
    neprehodni glagol
    glasba igrati s palcem; brenkati, nespretno igrati
  • дюймовый palec debel ali dolg
  • angléški (-a -o) adj. geogr. inglese:
    angleška literatura letteratura inglese
    muz. angleški valček valzer inglese, valzer lento
    angleški park giardino all'inglese
    angleška sobota sabato inglese
    angleško stranišče gabinetto all'inglese
    teh. angleški ključ chiave inglese
    teh. angleški palec pollice
    gastr. angleški zajtrk colazione all'inglese
    med. angleška bolezen rachitismo
    muz. angleški rog corno inglese
  • avtostòp

    potovati z avtostòpom to hitch-hike
    dvigniti palec za avtostòp to thumb a lift
    vzeti koga po avtostòpu to give someone a lift
    vožnja z avtostòpom hitching a lift (ali a ride)
  • big1 [big] pridevnik
    velik; važen; odrasel; plemenit; bahav; poln; noseča
    ameriško izvrsten, odličen; glasen, domišljav

    Big Ben veliki zvon na parlamentu v Londonu
    a big bug (ali pot, gun, noise, wig, shot) visoka "živina"
    the big drink (ali pond) velika luža (tj. Atlantski ocean)
    big gate dvoriščna, vhodna vrata
    to get (ali grow) too big for one's shoes (ali boots) postati domišljav
    ameriško, sleng big house ječa, kaznilnica
    the big idea namera, nakana
    big top cirkuška kupola, cirkus
    big look samozavestnost
    ameriško, botanika big tree sekvoja
    big with child noseča
    the big toe palec na nogi
    big words bahave besede
    ameriško, sleng big wheel domišljavec; visoka "živina"
  • crassitūdō -inis, f (crassus)

    1. debelost, debelina, gostota: aëris Ci., libramentum, in quo nulla omnino crassitudo sit Ci., patebat parietum crassitudo pedes quinque C. stene so merile pet čevljev v debelino, so bile pet čevljev debele, transtra … confixa clavis ferreis digiti pollicis crassitudine C. s palec debelimi železnimi žeblji, teretes stipites fĕminĭs crassitudine C., fornices non ad eandem crassitudinem structos esse, spiculum crassitudine digiti L.

    2. met. debelina = debela tvorba (masa): uti crassitudo fiat quasi emplastrum Ca., tunc terere oportet et crassitudinem inlinere cuicumque dolori Plin.
  • cruz (množina: -ces) ženski spol križ; razpelo; križec (odličje); trpljenje

    cruz anclada sidrast križ
    cruz anzolada (grboslovje) kljukast križ
    cruz gamada svastika, kljukast križ
    cruz griega grški križ
    cruz latina latinski križ
    la Cruz Roja Rdeči križ
    caballero de la cruz križar, templjar; sanitejec
    ensamblaje a cruz y escuadra kasetiranje (stropa)
    clavar en cruz pribiti na križ
    estar por esta cruz de Dios še nič ne jesti; zaman čakati
    hacerle la cruz a alg. skušati se koga znebiti; varovati se koga
    hacerse la cruz biti ves iz sebe
    poner los dedos en cruz, hacer la cruz kazalec in palec desne roke prekrižati in poljubiti (prisega)
    quedarse en cruz y en cuadro vse do zadnje pare izgubiti
    tomar la cruz križ vzeti v roke (križar); stopiti v red
    verse entre la cruz y el agua bendita biti v največji nevarnosti
    a cruz o a pila na slepo
    de(sde) la cruz a la fecha od začetka do konca, od glave do nog
    en cruz križema, prekrižan
    cruces f pl križanje (živali)
    grandes cruces imenitna gospoda
    andar con las cruces a cuestas biti z delom preobložen
    marchar (andar) haciendo cruces negotovo iti (zlasti o pijancu)
    quitar cruces de un pajar iskati šivanko v kupu slame; lotiti se nečesa zelo težavnega
  • debel [ê] (debél|a, -o)

    1. dick, -dick (kot palec daumendick, kot prst fingerdick, kot roka armdick)
    debel in rejen/zavaljen dick und fett

    2. ki meri po debelini: … stark (10 cm 10 cm stark, 100 strani 100 Seiten stark); geografija plast: … mächtig (10 m 10 m mächtig)

    3. (rejen) človek: starkleibig, schwergewichtig, fettleibig

    4. sadež, gomolj: groß

    5. ustnice: wulstig

    6. (grob) šala, tehnika zrnatost: grob, grob- (z debelimi zrni grobkörnig)
    debela pločevina tehnika das Grobblech

    7. (več kot) ura ipd.: geschlagen (debela ura eine geschlagene Stunde, dve debeli uri zwei geschlagene Stunden/gut zwei Stunden)
    |
    debel les gozdarstvo das Starkholz
    debel podplat pri čevlju: die Plateausohle
    debel krompir figurativno das Sauglück
    debela laž eine faustdicke Lüge
    debela solza die Kullerträne
    z debelo steno/lupino/skorjo dickwandig/ dickschalig/dickrindig
    figurativno imeti debelo kožo dickfellig sein, ein dickes Fell haben
    figurativno neumen kmet ima najdebelejši krompir dumm hat's meiste Glück
    figurativno ta je pa debela das ist ein [bißchen] bisschen zu dick aufgetragen
  • dedo moški spol prst (na roki, nogi); dolžinska mera (1/12 dlani); kanček, nekoliko

    dedo anular prstanec
    dedo del corazón, dedo cordial, dedo medio, dedo mayor sredinec
    dedo gordo, dedo pulgar palec
    dedo índice kazalec
    dedo meñique, dedo auricular mezinec
    atar bien su dedo dobro ukreniti
    a ese se le mete el dedo en la boca ni tako neumen, kot je videti
    poner el dedo en la llaga dotakniti se bolečega (občutljivega) mesta
    señalar a uno con el dedo s prstom na koga pokazati; osramotiti koga
    comerse los dedos (por) želeti si kaj; sline cediti po čem
    contar por los dedos na prste sešteti
    (a) dos dedos (de) čisto blizu
    meter a uno los dedos koga spretno izpraševati
    meter a uno los dedos por los ojos komu peska v oči nasuti
    morderse los dedos gristi se od jeze
    poner a uno los cinco dedos en la cara krepko klofuto komu prisoliti
    tener a. en la punta de los dedos, saber a. por los dedos imeti kaj v mezincu; iz rokava stresti
    tener sus cinco dedos en la mano z vsakim se lahko poskusiti
    no tener dos dedos de frente bedast biti
    no se ven dos dedos de la mano tema je ko v rogu
  • déget -e n prst
    degetul gros palec
    degetul mic mezinec
  • dito m (m pl. -ti, f pl. -ta) (ženska množinska oblika se rabi za prste kot celoto, moška pa za posamezne prste)

    1. prst:
    le cinque dita della mano pet prstov na roki
    dito grosso palec na nogi
    mostrare a dito pren. pokazati s prstom na koga
    legarsela al dito pren. dobro si kaj zapomniti
    darsi il dito nell'occhio pren. škoditi si, oškodovati se
    sapere le cose sulla punta delle dita pren. imeti kaj v malem prstu
    mettere il dito sulla piaga pren. dotakniti se najobčutljivejšega mesta
    non muovere un dito a favore di qcn. pren. še s prstom ne migniti za nekoga
    contarsi sulle dita pren. na prste ene roke našteti se
    toccare il cielo con un dito pren. biti v devetih nebesih, biti iz sebe od veselja
    mordersi le dita pren. gristi si nohte
    leccarsi le dita pren. oblizovati si prste

    2. prst (na rokavici)

    3. prst (majhna količina, mera):
    bere un dito di vino popiti za prst vina
    essere a un dito da qcs. pren. biti čemu čisto blizu
  • glédati (-am) imperf. ➞ pogledati

    1. (upirati, usmerjati pogled kam) guardare; stare a vedere, guardare fisso; osservare:
    gledati skozi okno guardare dalla finestra
    gledati film, televizijo guardare un film, la televisione
    pren. gledati kakor tele v nova vrata sgranare, strabuzzare gli occhi
    gledati kakor miš iz bele moke guardare con aria assonnata
    pog. gledati ko zaboden vol avere uno sguardo ebete
    križem gledati essere strabico

    2. (s pogledom izražati kaj) guardare:
    grdo gledati guardare bieco, di traverso
    prijazno gledati guardare affabilmente
    srepo gledati guardare fisso
    zamišljeno gledati guardare con aria pensierosa
    zaljubljeno gledati fare gli occhi di triglia
    zvrha gledati guardare dall'alto in basso

    3. (biti obrnjen kam) essere rivolto verso, dare su:
    okno gleda na ulico la finestra dà sulla strada

    4. (izstopati, moliti, štrleti) sporgere, uscire:
    palec gleda iz čevlja il pollice sporge dalla scarpa
    krilo ji je gledalo izpod plašča di sotto il cappotto si vedeva la gonna
    pren. strah mu je gledal iz oči negli occhi gli si leggeva la paura

    5. (imeti določen odnos do česa) guardare:
    gledati z določenega stališča guardare da una certa visuale
    kritično gledati sodobno družbo guardare con occhio critico alla società moderna

    6. (prisojati čemu pomembnost):
    gledati na badare, pensare a
    ne gledati na stroške non badare a spese
    gledati le na svojo korist pensare solamente al proprio interesse

    7. (delati, da se zgodi zaželeno) vedere; pensare:
    sam naj gleda, da ne bo imel težav veda da solo a non aver rogne

    8. pog. (kazati zanimanje za osebo drugega spola) guardare dietro a:
    je že začela gledati po fantih ha già cominciato a guardare dietro ai giovanotti
    gledati za ženskami correre dietro, star dietro alle donne
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    takega početja ne bom več gledal questo non lo sopporto più
    pren. gledati izpod čela guardare con occhio bieco
    gledati na vsak fičnik lesinare il centesimo
    ne gledati ne na levo ne na desno fare di testa propria; non guardare in faccia a nessuno
    gledati na kaj (paziti, varovati) aver cura di qcs.
    pren. gledati komu na prste non fidarsi di uno
    pren. gledati komu skozi prste chiudere un occhio, lasciar perdere
    pren. gledati smrti v oči trovarsi a tu per tu con la morte
    gledati z drugimi očmi guardare con occhi diversi
    priti kam samo na uro gledat andare in qualche luogo senza combinare niente
    pren. le kam je gledal, ko se je oženil z njo ma dove aveva gli ccchi quando la prese in moglie?
    gledati se kakor pes in mačka essere come cane e gatto, come il diavolo e l'acqua santa
    PREGOVORI:
    podarjenemu konju se ne gleda na zobe a caval donato non si guardano i denti
  • great1 [greit] pridevnik
    velik, precejšen; dolg
    figurativno ugleden, pomemben, važen, imeniten, slaven; plemenit; pra-
    arhaično noseča (at, in)
    spreten, mojstrski, sposoben
    domačno sijajen, kolosalen

    great age visoka starost
    to be great at s.th. odlikovati se v čem
    astronomija Great(er) Bear Veliki voz
    the great body večina
    great chair naslonjač
    a great deal mnogo
    great dozen 13
    arhaično great with child noseča
    great go diplomski izpit za B.A.
    to go a great way with s.o. imeti velik vpliv na koga
    great gun vplivna osebnost, "visoka živina"
    great hundred stodvajset
    great toe palec na nogi
    pogovorno great big strašno velik, neznanski
    great Scott! zaboga!
    the Great Powers velesile
    great dane zoologija doga
    great letter velika črka
    great many mnogi, številni
    no great matter nepomembno, malenkost
    great little man majhen, a pomemben človek
    pogovorno great on navdušen za
    no great shakes ne posebno dober; nič posebnega
    the Great War prva svetovna vojna
    I have a great mind to prav rad bi
    a great while ago že davno
    great hall glavna dvorana
  • grōsso

    A) agg.

    1. velik, debel:
    stabile grosso velika stavba
    fiume grosso narasla reka
    mare grosso razburkano morje
    dirige un grosso complesso industriale vodi velik industrijski kompleks
    mettere insieme una grossa fortuna pridobiti veliko premoženje
    caccia grossa visoki, veliki lov
    libro grosso debela knjiga
    intestino grosso debelo črevo
    dito grosso palec

    2. gost:
    vino grosso gosto vino
    acqua grossa motna, blatna voda
    tempo grosso kujavo vreme
    fiato grosso zasoplost, (neprijeten) zadah

    3. krepek, zajeten:
    un uomo grande e grosso velik in krepek mož
    donna grossa noseča žena

    4. pomemben, važen, sposoben:
    grosso affare velik posel
    pezzo grosso velika živina

    5. hud, težak, težaven:
    correre grossi rischi veliko tvegati
    dire, pronunciare parole grosse izreči hude besede, grožnje
    dirle grosse lagati, čenčati, kvasiti
    questa è poi grossa! ta je pa debela!
    farla grossa kozla ustreliti

    6. pren. grob, neotesan:
    gente grossa neotesanci
    uomo di pasta grossa človek počasne pameti, trda buča
    grosso modo približno
    ti sbagli di grosso hudo se motiš

    B) m

    1. najdebelejši del:
    il grosso della coscia najdebelejši del stegna
    il grosso del corpo prsni koš

    2. največji del, glavni del, glavnina, večina:
    il grosso del pubblico non è ancora entrato večina občinstva še ni vstopila
    il grosso della fanteria glavnina pehote

    3. važna oseba, velika živina:
    fare il grande e il grosso postavljati se

    4. groš
    PREGOVORI: il pesce grosso mangia il piccolo preg. velika riba požre majhno
  • mosljáti (-ám) imperf. (sesati) ciucciare, succhiare:
    otrok moslja palec il bambino ciuccia il pollice
  • murcus -ī, m pohabljen(ec), okrnjen(ec), poseb. o takem, ki si je odrezal palec, da bi mu ne bilo treba v vojsko: Amm.
  • Onkel2, der, großer/dicker Onkel palec na nogi; über den (großen) Onkel gehen/latschen hoditi navznoter
  • orteil [ɔrtɛj] masculin prst na nogi

    (gros) orteil palec na nogi
  • pálček2 (-čka) m dem. od palec pollice
  • palmus -ī, m (palma) dlan

    1. kot grška dolžinska mera = 4 prste (palec = 1/4 rim. čevlja (gr. παλαιστή in δῶρον)): Plin., Vitr.

    2. kot rimska dolžinska mera = 1 rimska ped = 12 palcev: Varr., palmi altitudine Plin.