Franja

anteloquium -iī, n (ante in loquī)

1. uvodna ali prva beseda, pravica, prvi govoriti: Macr.

2. predgovor: Eccl.

Autoapotheke, die, prva pomoč

bachillerato moški spol bakalavreat, prva stopnja akademskega dostojanstva; zrelostni izpit, matura

bachillerato elemental nižja srednja šola
bachillerato superior višja srednja šola
bachillerato universitario visoka šola
estudiante de bachillerato srednješolec

berívka ž mlada salata, prva u proljeće (-le-) koja se ne podrezuje nego se čupa

Best, das, prva nagrada, najvišji zadetek

borrilla ženski spol prva volna jagnjeta, volna; puh (na sadju)

bozo moški spol prva brada, mah; ustnice

echar bozo prvo brado dobiti

brina f

1. slana

2. pren. knjižno prva sivina (v laseh), prvi sivi lasje:
una spruzzata di brina sulle tempie prvi sivi lasje na sencih

capolista

A) m, f (m pl. capilista, f pl. capolista)

1. prvi, prva na volilni listi; šport prvi, vodilni

2. prvo mesto (na seznamu):
essere capolista biti prvi na seznamu

B) agg. šport prvi, vodilni:
squadra capolista vodilno moštvo

caput, capitis, n (capere)

1. glava,
a) človeška: Ca., Enn., N. idr., capite aperto Pl., Ci. gologlav, capite operto, obvoluto Ci., capite demisso Ci., C. s povešeno glavo, cervicibus fractis caput abscidit Ci., conferrent viri boni capita Ci., consules... capita conferunt, diu conlocuntur L. stikata glave, caput attollere O.; glava kot sedež razuma in pameti: incolumi capite es? H. ali si pri zdravi pameti? negotia centum per caput saliunt H. Posebne zveze: capita aut navia ali caput aut navim (-em) Macr., Aur., Paul. Nol. igra, pri kateri se ugiba, ali bo kvišku vrženi kovanec pokazal glavo (Janovo) ali grb (ladjo); prim. našo igro cifra-mož; preg.: nec caput nec pedes Ci., L. nima ne glave ne repa, ut nec pes nec caput uni reddatur formae H.; caput extollere Ci. glavo dvigniti kot znamenje upanja na boljše, tako tudi caput erigere in libertatem Aug. kot znamenje upanja na svobodo; caput movere Vulg. z glavo majati (v porogu ali škodoželjnosti); in caput alicuius recĭdere L.; supra caput esse Ci., S., L. sedeti na vratu, biti za petami (o nevarnosti, sovražniku idr.), iamque super caput legiones T.; per caput pedesque Cat. na vrat na nos.
b) živalska: Val. Max., Sen. ph., c. iumenti N., belua multorum capitum H. mnogoglava, ad capita bubula Suet. „pri volovskih glavah“, predel v Rimu, kjer so bile v skalo vsekane volovske glave.

2. o rečeh glava = glavica, vrh, konec, rt, kraj: capita vitis Ci., Col. loza, vitice, papaverum L., V. makove glavice, tignorum C., ex capite molis Cu. iz prednjega konca ali rta nasipa, c. columnae Plin. oglavje, fistulae L. ustnik, curvata capita (arcūs) V. oba konca loka, c. iecinoris C. vrhnji del jeter (v jeziku avgurov), si nusquam caput se ostendit Cels. oteklina, tvor, caput facere Pl. oteči, zabuhniti, capita aspera montis V. skrajni vrh, Atlantis pinigerum caput V.; o vodah (redko) = ustje, izliv: Rheni luteum c. H., Rhenus multis capitibus in Oceanum influit C.; pogosteje = izvir, vrelec: stratus ad aquae tene caput sacrae H., sacrum c. amnis V., ad caput fontis cuniculos agunt Hirt.; od tod pren. izvor, početek, počelo: ille fons et caput miseriarum Ci., c. criminum Ci., his vestigiis ad caput maleficii perveniri Ci., si quid sine capite manabit Ci. iz negotovega vira.

3. sinekdoha
a) glava = človek, oseba, mož, duša, posameznik: Iust., hoc caput Pl. jaz, c. ridiculum, festivum Ter. šaljivec, pavliha, haec duo capita nata sunt spurcissima Dolabella et Antonius Ci., carum caput V., H. „duša moja“ (v nagovoru), c. infandum V.; jur.: liberum c. Ci., libera servaque capita L., ignota capita L., c. noxium, innoxium L. krivec, nedolžni; pri šte-tju in oddelkih: hostium numerus capitum CCCCXXX militum fuit C. 430000 mož, quot capitum vivunt H., capita singula ex captivis distribuit C. po enega ujetnika, sesquimodios in capita describere Ci. za vsakega posebej, exactio capitum Ci. osebni davek, capite censi S., L. najnižji razred rim. državljanov, katerih premoženja niso cenili, ampak so jih le preštevali.
b) occ. (o živalih) glava, rep: Col., bina boum capita V., triginta capitum fetus V.

4. met.
a) življenje: capitis dimicatio Ci., salvo capite Ci. brez nevarnosti, capitis poena C. smrtna kazen, capitis periculum N. smrtna nevarnost, caput obiectare periclis V., coniuratio in tyranni caput L., hominis caput sacrare L., per suum caput iurare O.; poseb. jur.: iudicium capitis N. na življenje in smrt, capitis accusare Ci. na smrt, capitis damnare Ci. na smrt, capitis absolvere N. smrtne kazni oprostiti.
b) osebna pravica, državljanstvo, državljanska čast (pravice in položaj svobodnega moža v javnem življenju; vsaka omejitev teh pravic je: capitis deminutio Ci. izguba pravic, ki se deli na α) capitis deminutio maxima, kadar je državljan izgubil pravico do svobode, državljanstva in družine, β) capitis deminutio media ali minor, kadar je izgubil le državljanstvo, γ) capitis deminutio minima, kadar je izgubil le pravico do družine; capitis minor H. (kot ujetnik) ponižan v svojem državljanstvu, državljansko mrtev, capitis causa Ci. pravda o državljanski časti, mei capitis conservandi causa Italia tota Romam convenit Ci.

5. pren. kar je najvažnejše, najpomembnejše, najboljše,
a) glava, glavna oseba, prvak, glavar, početnik, osnovatelj: Ter., Vell., c. scelerum Pl., periurii c. Pl. slepar, c. coniurationis Ci., L., Cu., Graecorum concitandorum Ci. kolovodja, c. rei Romanae Camillus, c. rerum Masinissa, capita Latini nominis L., qui capita rerum erant L. glave v državi, caput rei publicae T.
b) glavna stvar, prva stvar, glavna točka, glavni del: c. defensionis Ci., videamus nunc id, quod caput est Ci., c. cenae Ci., Mart. glavna jed, c. litterarum Ci. jedro, glavna vsebina, Epicuri Ci. glavno načelo, c. vestrae pecuniae Ci. glavni vir dohodkov, patrimonii Ci., L.
c) poglavje, odstavek, oddelek, paragraf: Cels., Q., Gell., ex duabus orationibus capita alterna recitare Ci., caput est legis quadrugesimum Ci., praeclarum caput „ne quis...“ Ci.
č) o denarju glavna vsota, glavnica: demit de capite medimna DC Ci. od zakupnine, de capite quantum commodum fuit frumenti detraxit Ci.; poseb. o izposojenem denarju: deducere de capite, quod usuris pernumeratum est L., quinas hic capiti mercedes (= usuras) exsecat H. 5% na mesec, torej 60% na leto, capitis amissi iactura Col.
d) glavno mesto: Mediae Cu., c. gentis Artaxata T.; toda: Thebae caput totius Graeciae N. najimenitnejše mesto, Praeneste c. belli L. glavni kraj, netišče vojne.

Opomba: Abl. sg. capitī: Cat. (LXVIII, 124).

coton [kɔtɔ̃] masculin bombaž, pavola, prejica; puh, prva brada; populaire trud, težava

en coton bombažast
coton à broder, à repriser prejica za vezenje, za zakrpanje
coton brut surov bombaž
coton à coudre bombažni sukanec
coton hydrophile vata za obveze
coton poudre strelna pavola
coton de verre steklena volna
avoir du coton dans les oreilles imeti vato v ušesih, slabo slišati; imeti gluha ušesa
avoir les jambes en coton biti zelo šibek v nogah, biti utrujen
élever un enfant dans du coton, dans une boîte à coton razvajati otroka
se mettre dans du coton (figuré) v toplo gnezdo zlesti
c'est coton (familier) to ne gre, to je težavno
il file un mauvais coton (familier) slabo je z njim, z njegovim zdravjem

Domesday Book [dú:mzdeibuk] samostalnik
zgodovina prva angleška zemljiška knjiga iz l. 1086

đèrdek m, mn. đèrdeci (t. gerdek)
1. spalnica prve poročne noči
2. prva poročna noč

enrayure [ɑ̃rɛjür] féminin špice pri kolesu; prva brazda (na njivi)

entrée [ɑ̃tre] féminin vhod, vstop; vkorakanje; nastop; začetek, uvod, otvoritev; dohod, dostop, pristop; pripustitev (k izpitu); théâtre nastop; commerce vknjiženje; pluriel sprejem blaga ali denarja v določeni dobi; prva jed pri obedu po predjedi ali juhi; (= droits masculin pluriel d'entrée) entrées pluriel uvozna carina; (= prix masculin d'entrée) vstopnina; (= carte féminin d'entrée, billet masculin d'entrée) vstopnica; (entrée de serrure) luknja v ključavnici

à l'entrée de l'été ob nastopu, v začetku poletja
à l'entrée de la nuit ob znočitvi, stemnitvi
entrée d'air dovod, dostop zraka
entrée en charge, en fonctions, en service nastop službe, funkcij
entrée gratuite, de faveur prost, brezplačen vstop
entrée interdite prepovedan vstop
entrée libre prost vstop (commerce, neobvezno za nakup)
entrée dans le, au port prihod (ladje) v pristanišče
entrée en possession nastop lastništva, posesti
entrée en scène (théâtre) nastop na odru
entrée en séance otvoritev seje
entrée et sortie vstopno in izstopno potovanje
entrée en vigueur začetek veljavnosti
examen masculin d'entrée sprejemni izpit
permis masculin d'entrée dovoljenje za vstopno potovanje
visa masculin d'entrée vstopni vizum
avoir son entrée (théâtre) imeti prost vstop (dans v)
avoir ses entrées (auprés du ministre) imeti prost dostop (do ministra)
donner entrée peljati (dans v), dovoliti vstop (à quelqu'un komu)
faire son entrée (slovesno) vstopiti, priti v
faire son entrée dans le monde prvičpriti na kako družabno prireditev
faire son entrée en scène (théâtre) nastopiti na (gledališkem) odru
forcer l'entrée izsiliti vstop, vdreti v
solliciter, obtenir l'entrée d'une société, d'un club potegovati se za, dobiti vstop v kako društvo, v klub

Erstauflage, die, prva izdaja, prvi natis

Erstausgabe, die, prva izdaja

Erstausstattung, die, prva/začetna oprema

Erst-Ersteigung, die, prva osvojitev

Erstfahrt, die, prva vožnja