Franja

Zadetki iskanja

  • oslíniti mouiller de salive; souiller de bave

    osliniti si prst se mouiller le doigt de salive
  • peščen pridevnik
    1. (o pesku) ▸ homok-, homokos
    peščena zrna ▸ homokszemek
    peščena potka ▸ homokos ösvény
    peščena podlaga ▸ homokos alap
    peščena steza ▸ homokos ösvény
    peščena pot ▸ homokút
    peščena plast ▸ homokos réteg
    peščeno dno ▸ homokos fenék
    peščeno dvorišče ▸ homokos udvar
    peščeni nasip ▸ homokgát
    peščeni zaliv ▸ homokos öböl
    peščeni otok ▸ homoksziget
    peščeni breg ▸ homokos part, homokpart
    peščena sipina ▸ homokdűne
    Povezane iztočnice: peščena ura, peščeni vihar, peščena nevihta, peščena plaža, peščena obala, peščena kopel, peščena tla, peščena zemlja, peščena prst, peščeni lapor, peščeno morje, peščeni filter, peščeno igrišče, peščeni grad

    2. (o barvi) ▸ homok-
    peščena barva ▸ homokszín
    peščen odtenek ▸ homokárnyalat
    Peščeni odtenki se zelo lepo podajo k živahno rdeči barvi. ▸ A homokárnyalatok nagyon jól illenek az élénkpiros színhez.
    peščeni toni ▸ homokárnyalatok
    peščeni lasje ▸ homokszínű haj
    Peščene lase mu je mama z dlanmi gladila h glavi. ▸ Az anyja a kezével simította a fejére a homokszínű haját.
    v peščeni barvi ▸ homokszínben
  • pét (pêtih) numer. cinque:
    vstajati ob petih alzarsi alle cinque
    rtv. kanal pet canale cinque
    pren. pet minut pred dvanajsto all'ultimo minuto
    za pet kriščevih ran per l'amor del cielo
    pren. imeti ženinov na vsak prst po pet avere sposi a volontà, a bizzeffe
    drži se, kot da ne zna do pet šteti fa il finto tonto
    pren. imeti do česa pet korakov essere a due passi da qcs.
    pet nas je siamo in cinque
  • pomolíti (-ím) | pomáljati (-am) perf., imperf.

    1. stendere, protendere; sporgere:
    pomoliti roko v pozdrav stendere la mano in segno di saluto

    2. offrire;
    ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
    komu kaj pomoliti pod nos rinfacciare qcs. a qcn.
    če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi se gli dai il dito si prende il braccio
  • právi -a, -o right, the right one; proper; (neponarejen) natural, pure, genuine, unadulterated; perfect, quite a; (resnlčen) real, true, veritable, authentic, actual; (točen) accurate, correct; (zvest) true, true-blue; (iskren) sincere, felt

    právi, -a, -o brat full brother
    práva sestra full sister
    právi, -a, -o denar good money
    právo zlato pure gold, genuine (ali real) gold
    právi, -a, -o kot geometrija rectangle
    práva pot the right way
    právi, -a, -o mož (človek) the right man
    právi, -a, -o mož na pravem mestu (figurativno) a square peg in a square hole
    o právem času in due course, at the right time, in the nick of time
    na právem mestu in the proper place
    právi, -a, -o Francoz, ta možakar! a true Frenchman, that man!
    právi, -a, -o pravcati bedak a regular fool, a prize idiot
    právi, -a, -o pravcati lopov an arrant knave, a confirmed rascal
    právi, -a, -o pravcati detektiv a real, live detective
    to je právi, -a, -o mož this is a real man
    on je právi, -a, -o avtor te knjige he is the true author of this book
    on ni čisto pri právi, -a, -o (pameti) he is not quite in his senses
    on je práva ničla (figurativno) he is a mere cipher
    to je práva sreča it is a piece of real good luck
    to ne gre čisto po právem (figurativno) there is some skulduggery in it, I suspect foul play
    ni nobene práve razlike med njima there is no real difference between the two
    imeli smo právo poplavo doma we have had a real inundation at home
    naleteti na právega to meet one's match
    priti na právo mesto to come to the proper place
    urezal si se v prst, práva reč! you have cut your finger, what's that? (ali it's nothing to make a fuss about)
  • préd2 (krajevno) before, in front of; ahead of; (časovno) previous to, up to, prior to; ago, since, back

    préd hišo before (ali in front of) the house
    préd pričami (notarjem) in the presence of witnesses (of a Notary Public)
    dve uri préd časom two hours before time (ZDA ahead of time)
    préd Kristom before Christ (krajšava: B.C.)
    préd polnočjo before midnight
    10 minut préd 9. uro 10 minutes to (ZDA of) nine
    préd poldnevom in the morning, in the forenoon
    préd pol ure (14 dnevi, enim mesecem, dvema letoma) half an hour (a fortnight, a month, two years) ago
    préd kratkim recently, of late, lately
    préd vsem first of all, above all
    (prav) préd mojimi očmi before my very eyes
    ne préd 10. uro not till ten o'clock
    dan préd mojim odhodom the day before (ali previous to) my departure
    préd nekaj urami a few hours back
    delo je bilo gotovo šest mesecev préd planom the work was completed six months ahead of schedule
    on je prav (tik) préd nami he is just ahead of us
    šel je préd menoj he preceded me, he went in front, he led the way
    tekla je préd nami she ran ahead of us
    vlak ne bo odpeljal préd osmo uro the train will not leave till (ali before) 8 o'clock
    imeti kaj préd seboj (figurativno) to have something coming to one, to be in for something
    nimava (nimamo) nobenih skrivnosti drug préd drugim we have no secrets from each other (from one another)
    imeti prednost préd kom to have the advantage of someone
    imeti kaj préd očmi (figurativno) to have (ali to keep) something in mind (ali in view, in sight)
    ne pride mi več préd oči he shuns me
    od teme se ne vidi prst préd očmi it is pitch-dark
    ne bom odpotoval préd enim tednom I shan't start for a week (ali for a week yet)
  • pripírati (-am) | pripréti (-prèm) imperf., perf.

    1. socchiudere:
    pripreti oči socchiudere gli occhi

    2. (pripreti) stringere, incastrare; schiacciare:
    pripreti si prst v vratih rimanere col dito incastrato nella porta

    3. jur. arrestare, fermare
  • pŕstan ring

    pŕstan z diamantom diamond ring
    pŕstan z dragulji ring fitted (ali mounted) in diamonds
    poročni pŕstan wedding ring
    zaročni pŕstan engagement ring
    zlat pŕstan gold ring
    etui za pŕstan ring-case
    natakniti si pŕstan na prst to put a ring on
    izmenjati pŕstane to exchange rings
    nositi pŕstan to wear a ring
  • pŕstek (-tka) m dem. od prst ditino
  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
  • sesáti sucer, absorber; têter, aspirer ; (pri materi) être au (ali prendre le) sein

    sesati prah aspirer les poussières, passer l'aspirateur sur
    prst sesati sucer son pouce
  • setven pridevnik
    (za sejanje) ▸ vetés, vetési, ültető, palántázó
    setveni zabojčekkontrastivno zanimivo nevelőcserép
    setvena plošča ▸ palántázótálca, palántanevelő tálca
    setveni plato ▸ ültetőtálca, kontrastivno zanimivo szaporítótálca
    setvena gredakontrastivno zanimivo veteményes ágyás
    setvena prst ▸ vetőföld
    setveni kolobar ▸ vetésforgó
    setvena površina ▸ vetésterület
    setvena globina ▸ vetési mélység
    setvena količina ▸ vetési mennyiség
    setvena norma ▸ vetési norma
    setvena sezona ▸ vetési szezon
    setveni načrt ▸ vetési terv
    Povezane iztočnice: setveni koledar, setveni test
  • skŕčiti (-im)

    A) perf.

    1. restringere, contrarre:
    skrčiti prst, roko contrarre il dito; la mano

    2. ridurre, tagliare, limitare, ledere; attenuare:
    skrčiti stroške ridurre le spese
    skrčiti število osebja ridurre il personale
    skrčiti porabo limitare i consumi

    3. skrčiti na ridurre a:
    skrčiti odpor na poulične demonstracije ridurre la resistenza a manifestazioni di piazza

    B) skŕčiti se (-im se) perf. refl.

    1. rannicchiarsi, acchiocciolarsi, piegarsi:
    skrčiti se v dve gube piegarsi in due

    2. raccorciarsi; abbreviarsi; restringersi; ridursi:
    tkanina se pri pranju skrči a lavarlo il tessuto si restringe

    3. lingv. sincoparsi, contrarsi
  • ščitnik1 moški spol (-a …) der Schutz, der Schützer (za golen Schienbeinschutz, gumijast Gummischutz, za koleno Knieschützer, Knieschutz, za uho Ohrenschützer, robni Kantenschutz, za roko Handschutz, Handschützer, za verigo Kettenschutz, za komolec Ellbogenschützer, za nogo Beinschutz, za obraz Gesichtsschutz, za oči Augenschutz, za vrat Halsschutz, tilnični Nackenschutz); pri varjenju: der Schutzschild; pločevina: das Schutzblech; iz blaga: der Schoner (za rokave Ärmelschoner), za pohištvo: der Schonbezug
    ščitnik za oči der Schirm, der Augenschirm
    ščitnik za kolena das Knieleder, die Kniegamasche
    ščitnik za prst die Fingerkappe
  • širok [ô] (-a, -o) breit (enojno einfachbreit, dvojno doppeltbreit, kot noga/ped fußbreit, za prst fingerbreit, za stolpec spaltenbreit, za špranjo spaltbreit); (obširen) ausladend, breit, weit, ausgreifend; spekter: gefächert; človek po postavi: stämmig; (ohlapen) pojem ipd.: dehnbar; breit- (širokih bokov breithüftig, s širokim nosom breitnasig, s širokim krajcem breitkrempig, s široko krono breitkronig), weit- (s širokimi rokavi weitärmelig); Breit- (setev die Breitsaat, dleto das Breiteisen)
    imeti širok hrbet einen breiten Rücken haben
    kot je dolg in širok längelang, so lang (er) ist/ war
    postati širok breit werden
    antibiotik s širokim spektrom medicina das Breitband-Antibiotikum
  • širòk ancho; amplio

    2 m širok dos metros de ancho
    za prst širok de un dedo de ancho
    široke mase, množice las masas
    široka publika público m muy variado
    imeti široka ramena tener anchas las espaldas
    padel je, kot je dolg in širok cayó tendido a la larga; cayó de plano
    biti preširok (obleka, čevlji) venir (ali ir ali estar) muy ancho
  • šoten pridevnik
    (o šoti) ▸ tőzeges, tőzeg-
    šotno barje ▸ tőzeges láp, tőzegláp
    šotno močvirje ▸ tőzeges mocsár, tőzegmocsár
    šotna tla ▸ tőzeges talaj
    šotna prst ▸ tőzeges talaj
    šotni substrat ▸ tőzeges táptalaj
    šotni nadomestek ▸ tőzegpótló
    V gozdu ležijo naravne čistine s šotnimi barji, močvirji in travniki. ▸ Az erdőben természetes tisztások fekszenek tőzeges lápokkal, mocsarakkal és rétekkel.
  • têžek | težák (têžka -o)

    A) adj.

    1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
    težek kot svinec pesante come il piombo
    težek zimski plašč cappotto pesante
    težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
    težka industrija industria pesante

    2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
    težki tovornjaki autocarri pesanti
    težko pohištvo mobili massicci

    3. (ki izraža telesni napor) pesante:
    težki koraki passi pesanti
    težko dihanje respiro affannoso

    4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
    težek poklic professione difficile
    težka naloga compito difficile, arduo
    za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa

    5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
    težka bolezen malattia grave
    težka naloga incarico gravoso
    težka resnica verità sgradevole
    težek poraz dura sconfitta

    6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
    težka izguba una perdita grave, penosa
    težka slutnja un brutto presentimento

    7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
    težek zrak aria pesante
    težek molk un pesante silenzio

    8. (hud) grave, forte:
    težka žalitev offesa grave
    težki davki forti tasse

    9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
    težek ranjenec ferito grave
    težek tat un fior di malandrino
    vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni

    10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
    pog. težka hrana cibi pesanti

    11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
    težek otrok un bambino difficile
    pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
    govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
    pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
    pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
    pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
    rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
    pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
    pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
    imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
    pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
    pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
    pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
    šport. težka atletika atletica pesante
    voj. težka artilerija artiglieria pesante
    voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
    voj. težki top cannone pesante
    voj. težko orožje armi pesanti
    šport. težka kategorija categoria pesante
    metal. težka kovina metallo pesante
    težka ječa carcere duro
    težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
    težka prst terra argillosa
    metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
    kem. težka voda acqua pesante
    strojn. težki bencin benzina pesante
    grad. težki beton calcestruzzo ordinario
    les. težki les legno duro
    kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
    strojn. težko olje olio pesante
    težko motorno kolo maximoto
    med. težka sapa polipnea
    pren. težki kalibri gli alti papaveri

    B) têžki (-a -o) m, f, n
    brati kaj težkega leggere cose serie
    ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
    težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro
  • ubôsti to prick

    ubôsti se s šivanko v prst to prick one's finger with a needle
  • ubôsti

    se ubosti v prst se piquer le doigt