Franja

kázalac -aoca m
1. kazalec, kdor kaže
2. kazalec, prst

mould³ [mould] samostalnik
britanska angleščina rahla prst, črnica, prst, zemlja

man of mould navaden smrtnik

nàprstak -ska m
1. naprstnik: šivati -skom
2. prst (pri rokavici): rukavice s -scima; rukavice bez naprstaka
3. bot. naprstec, Digitalis

opr̀ljuša ž peščena zemlja, prst

pământ -uri n zemlja, prst

párkelj -klja m
1. papak: goveji, kozji, ovčji -i
2. šalj. prst: kaj mi moliš pod nos te svoje -e
3. kozji parkelj bot. maglen, fratrići, Polyporus pes caprae

pr̀ljuga ž, pr̀ljuša ž slaba peščena in ilovnata zemlja, prst

pulvis -veris, m, redko f (Enn., Pr.) (iz *pol-u̯is, indoev. kor. *pel- prah, močnik; prim. skr. pálalam zmleto sezamovo zrnje, kaša, gr. πάλη in παιπάλη prah, (fina) moka, πόλτος kaša, παλύνειν (za)mesiti, (po)trositi ječmenovo moko, lat. polenta, pollen, puls)

1. prah: Enn. ap. Non., S., L., Plin., Pr. idr., vis magna pulveris cernebatur C., multus erat in calceis pulvis Ci., pulvis carbonis O., fumantes pulvere campi V., canities perfusa pulvere V. (znamenje žalosti), pulvis et umbra sumus H., pulvis horrida Pr. = pepel; pesn.: novendiales pulveres H. devetdnevni = (še) sveži mrtvaški pepel, hibernus pulvis V. zimski prah = suha zima, altus V. prašna pot, pulvis eruditus Ci.; v stiku tudi samo pulvis Ci., L. stekleni prah, v katerega so matematiki risali s paličico (radius) svoje like: formas in pulvere describere L.; od tod meton. matematika: namquam eruditum illum pulverem attigistis Ci. nikdar se niste ukvarjali z matematiko, homunculus a pulvere et radio Ci. = matematik; preg.: sulcos in pulvere ducere Iuv. po prahu brazditi (delati brazde, orati) = zastonj se truditi; occ. prah borišča, prah bojišča, prah poprišča (področja, prizorišča): curriculo pulverem Olympicum colligere H., palaestra Eurotas, sol, pulvis Ci. poet., quasi Olympici certaminis pulvis Amm., pulvis belli Mart. ali bellicus, Martius Amm., duces non indecoro pulvere sordidi H., natio ad pulveres Martios erudita Amm. izurjen za vse vojne težave (napore); pren.: dulcis sine pulvere palma H. brez truda pridobljena.

2. meton. (prim. arena) dirkališče, borišče, bojišče, poprišče, prizorišče, vadišče, vežbališče, torišče: Mart. idr., domitant in pulvere currus V.; pren. prizorišče, poprišče ali torišče kakega delovanja: in suo pulvere (po svojem tiru) noster currat equus O., doctrinam in solem et pulverem produxit Ci. ali educenda dictio est ex domesticā exercitatione in pulverem Ci. na javno torišče, ad forensem pulverem Q.

3. metaf. zemlja, prst, gruda: Etrusca Pr., pulvis exiguus H. peščica prsti (pri pogrebu), iacto ter pulvere curras H., pulvis coctus Stat. opeka; poseb. glina, ilovica: Mart. idr., pulvis Puteolanus Sen. ph., Stat.; tudi samo pulvis Plin., Vitr. puteolska glina, puteolanka.

Opomba: Soobl. pulver -eris, m: Ap.

rȉjavica ž narovana zemlja, prst

róžnjāk m prst, navadno mezinec, s katerim se igra (zapira luknja) na gajdah

solum² -ī, n (prim. gr. ὑλία podplat, dno = got. sulja = stvnem sola = nem. Sohle, lat. solea, stvnem. swelli = nem. Schwelle)

1. dno: ut eius (sc. fossae) solum tantundem pateret C., tremefacta solo tellus V. iz dna, considentis soli lapsus Sen. ph., sedit terra medio solo O., stagnum lucentis ad imum usque solum lymphae O., puro solo (sc. fluvii) excipitur Cu., mollioris soli (sc. Tigris) Cu., ubi mollius solum reperit, stagnat insulasque molitur Cu., solum maris Sen. tr.

2. occ.
a) tla ali tlak kake sobe ali svetišča: aurata tecta in villis et sola marmorea Ci., marmoreumque solum fastigiaque aurea movit O., aurataeque trabes marmoreumque solum Tib., pecudum cruore pingue solum V., super pilas lapide quadrato solum stratium est Cu.
b) osnova, temelj, podstava, podstavba, stalo kake hiše: trabes … in solo collocantur C., tecta solo iungere Lucr.; pren. osnova, podstava, podstat, temelj, podlaga: regni scamna solumque Enn., sola regni Enn., verum tamen hoc quasi solum quoddam atque fundamentum est, verborum usus et copia bonorum Ci., solum et quasi fundamentum oratoris vides Ci.
c) podplat α) človeške ali živalske noge: solum hominis Varr., mihi amictui est … calciamentum solorum callum Ci. žuljavi podplati (= bos hodim), peragro loca nullius ante trita solo Lucr. po katerih še ni stopala človeška noga, oculum ecfodito mihi per solum Pl. izvrtaj mi oko, da stopi skozi podplat na dan, solum corneum Varr. (o pasjem podplatu). β) na obuvalu: Prud., qui auro habeat soccis subpactum solum Pl., unus corripuit currenti cursori solum Pl., luto putre vetusque solum Mart., calcei sine sole Isid.
d) (zemeljska) tla, zemlja, prst, zemljína, gruda, zemljišče, zemljištvo: dissilit omne solum O., ponere membra solo O., duratae solo nives H., haeret solo immobilis, ingredi solo, recubans solo V., reptans solo Stat., aliquid solo adfligere T. na tla vreči, solum nudat Sen. ph., immensi cultor soli Sen. ph., macrum solum Ci., solum fertile Cu., fecundum O., vivax O. redeča, viride V., mite H., vile H. slaba, triste O., Plin. iun., nerodovitna, nudum Cu., Cl., humidum vel siccum Col., culti soli multa iugera Tib., serere in inculto et derelicto solo Ci., terrae pingue solum V. mastna prst, tolsta zemljina, praepingue solum stagnantis Helori V., ferro coepere solum proscindere terrae Lucr. zemljo, sibi praeter agri solum nihil esse reliqui C., urbis solum Iust., res, quae solo continentur Sen. ph., Plin. iun. ali res soli Icti. nepremična posestva, nepremičnine (naspr. res mobiles), duas patrimonii partes in solo collocare Suet. vložiti v nepremična posestva, naložiti v nepremičnine, ius soli sequitur aedificium Paul. (Dig.); v pl.: arida sola V., terrae sola Cat.; preg.: quod in solum venit Afr. ap. Non., Ci. ali quodcumque in solum venit Varr. ap. Non. ali (elipt.) quod in solum (sc. venit) ut dicitur Ci. ep. „kar pade na zemljo (tla)“ = kar (koli) pade komu v glavo, kar (koli) pride komu na misel; poseb. pogosto ad solum ali solo tenus do tal = docela, povsem, popolnoma, čisto, dočista: clivus Publicius ad solum exustus est L., urbs ad solum (usque ad solum) exdiruta Cu., tres (sc. urbis regiones) solo tenus deiectae T.; tako tudi: Numantiam a solo evertere Eutr. do tal, popolnoma, povsem; aliquid solo aequare Cu., L., T., Vell. ali exaequare Sen. ph. do tal podreti (porušiti, razrušiti); pesn.: aequa solo culmina ponam V.; pren.: solo aequandae sunt dictaturae consulatusque L. popolnoma je treba odpraviti diktature in konzulate.
e) tla, zemlja, kraj, (po)krajina, dežela: huic omni solo, in quo tu ortus es Ci., commune patriae solum Ci., caritas ipsius soli L., solum patrium L., in sede ac solo nostro L., natale solum O. rojstna, rodna dežela, Romani numen … soli O., urbs Etrusca solo V. po svoji legi etrur(ij)sko, na etrur(ij)skih tleh, solum mutare Ci. ali vertere Ci. zapustiti deželo, izseliti se, oditi, poseb. o pregnancih, s celim izrazom exsilii causā solum vertere L. ali vertere solum exsilio Amm.; v pl.: sola terrarum Enn.
f) pesn. tla, dno = podlaga: farinae, unde solum facias Ca., Cereale solum pomis agrestibus augent V. na krušno podlago = na krušne rezine (režnje) naložijo … sadje, subtrahiturque solum (sc. puppi) V. morje (= morsko dno) se umakne pod njo; tako tudi: pontique … omne solum (sc. patet) Val. Fl., castra tenent caeleste solum O. nebesno podlago = nebesni ob(l)ok, nebo, manibusque canentis pulsat inane solum Stat. (o slepem Ojdipu) prazni očnici (očesni votlini).

šljȋg m, mest. u šljígu humus, prst

tellūs -ūris, f (indoev. baza. *tel(H)- ploska tla, deska; prim. skr. tála- ravnina, planjava, plan, dlan, podplat, gr. τήλια (metalna, igralna) deska, sl. tla, lit. pãtalas posteljišče, stvnem. dili, dilla = nem. Diele)

1. zemlja (kot telo): nec circumfuso pendebat in aëre tellus O., telluris hiatu L., nunc solida est tellus, sed lacus ante fuit O.

2. pooseb. Tellūs Télus, Telúra = Zemlja (kot boginja rodnosti in plodnosti): Varr. idr., aedes Telluris L., Ci. ep., si est Ceres a gerendo, terra ipsa dea est; quae est enim alia Tellus? Ci., Tellurem porco piabant H.

3. occ.
a) tla, tlo, tlak, pòd: molli tellus erat umida musco O., adoperta marmore tellus O., quo (sc. sanguine) late tellus madefacta tepebat O.
b) (rodeča) zemljina, zemlja, prst: immunis rastroque intacta O., umida dura, sterilis O., ingrata H.
c) pesn. dežela, pokrajina, področje, območje, ozemlje, teritorij: Delphica O., Gnosia V., Tuscula Tib., Iubae H. = Numidija, Achiva, ultima O., mea tellus O. moja domovina; meton. ljudstvo, narod: Pontica O.
d) zemljišče, posestvo, (zemljiška) posest: pecore et multa dives tellure H., propria H.

tērra

A) f

1.
Terra Zemlja:
la Luna gira attorno alla Terra Mesec kroži okoli Zemlje

2. (površina; človekov življenjski prostor) zemlja; svet:
i beni della terra zemeljske dobrine
abbandonare, lasciare questa terra zapustiti ta svet, posloviti se od sveta, umreti
ci corre quanto dal cielo alla terra razlika je ogromna
non sta né in cielo né in terra neverjeten (dogodek); velikanski (napaka)

3. zemlja, tla; kopno:
forze armate di terra voj. kopenske oborožene sile, kopenska vojska
terra ferma kopno
vento di terra kopni veter
cercare qcn. per terra e per mare pog. koga iskati vsepovsod
mettere piede, scendere a terra izkrcati se (iz plovila, letala); izstopiti (iz vozila), razjahati (konja);
prendere terra aero pristati
rimanere a terra ne vkrcati se; ekst. zamuditi (letalo, vlak)

4. področje, območje; dežela, pokrajina; domovina:
terre artiche arktika, arktično območje
terra bruciata požgana zemlja
terra natale domovina, rojstni kraj
terra di nessuno nikogaršnja zemlja (tudi ekst.);
terra promessa biblijsko obljubljena dežela (tudi pren.);
Terra Santa relig. Sveta dežela

5. tla; ekst. pod:
a fior di terra, raso terra tik ob tleh, tik ob zemlji
avere una gomma a terra avto imeti prazno gumo
buttare a terra vreči na tla; pren. ponižati
cadere a terra, in terra, per terra pasti na tla
correre ventre a terra teči, da te pete komaj dohajajo
dormire sulla nuda terra spati na golih tleh
essere a terra pren. biti (telesno, duševno, gmotno) na tleh
essere terra terra pren. biti pritlehen
stare coi piedi in terra pren. stati z nogami trdno na tleh, biti realist

6. elektr. zemlja:
presa di terra ozemljilo
mettere a terra ozemljiti

7. zemlja; prst:
terra arabile, coltivata, fertile orna, obdelana, plodna zemlja
terra incolta, sterile neobdelana, jalova zemlja
terra battuta steptana zemlja
terra grassa, magra mastna, pusta zemlja
terra nera črna zemlja
terra di riporto gradb. nasipna zemlja
terra vergine ledina
movimenti di terra gradb. zemeljska dela

8. (obdelana, obdelovalna) zemlja; polje; kmetija
terre pl. posestvo:
i lavoratori della terra kmetijski delavci, obdelovalci polj
avere un po' di terra al sole imeti nekaj zemlje, majhno kmetijo

9. knjižno mesto, trg, kraj:
terre marittime obalna mesta

10. metal., kem.
terra da fonderia livarski pesek
terre rare redke zemlje
terra refrattaria žarovzdržna ilovica
terra di Siena sienit, globočnina

11. glina:
terra creta glina
terra cotta (terracotta) žgana glina, terakota; ekst. terakota (izdelek)
terra da porcellana kaolin, kaolinovec, porcelanka

B) agg. invar.

1. prizemen; pritličen:
piano terra (pianterreno) prizemlje, pritličje

2. svetlorjav (barva)

terra -ae, f (iz *tersā „suha“; indoev. kor. *ters- suh; prim. lat. torrēre, ex-torris, gr. τερσαίνω sušim) zemlja

1. (kot svetovno telo) zemlja (Zemlja), zemeljska obla: terra locata in media mundi sede Ci., terra in mundo sita est Ci., umbra terrae Ci., hunc statum esse huius totius mundi atque naturae, rotundum ut caelum, terra ut media sit Ci.

2. pooseb. Terra Zêmlja kot božanstvo: terra ipsa dea est; quae enim est alia Tellus? Ci., Terra dea Naev. ap. Prisc., Plin., Terra mater Varr., L., O., Suet., Hyg.

3. kot snov = zemlja, zemljína, prst, starejše zemljevina: mihi terram inice V., eam voraginem coniectu terrae explere L., manibus sagulisque terram exhaurire C., terrae gleba L. gruda, glebae terrarum Lucr., rates terrā atque aggere integere C., ut eorum ossa terra non tangat Ci., aquam terramque petere (kot znamenje podrejenosti) L., terram edere (= gr. γῆν ἐσϑίειν) Cels. uživati neužitne stvari, terrae filius Ci. ep., Pers. sin Zemlje, zemljan = neznan človek, neznanec, terrā orti Q. domačini, prvoselci, staroselci.

4. zemlja = (zemeljska) tla, tlo: solum terrae Lucr., terrae motus Ci., Sen. ph., Cu., Plin., terrae hiatus O., Sen. ph. zemeljska (zemeljna) reža, zemeljska (zemeljna) razpoka, žrelo, in eo loco dehisse terram Varr. da je regnila zemlja, da se je odprla zemlja, da je zazijala zemeljska razpoka, dehiscat mihi terra V. odpri se mi (naj se mi odpre), požri me (naj me požre), terram obtueri Pl. ali intueri Ci., C. gledati (zreti, strmeti) v tla, accidere ad terram Pl., aliquem affligere ad terram Pl. ali aliquem ad terram dare Pl., L. pobiti na tla, vreči ob tla, aliquem pronum in terram statuere Ter., ad terram virgis abiectus Ci.; loc. terrae na tla, ob tla, v tla, v zemljo: terrae defigitur arbos V., multa corpora terrae infodiant V., sacra alia terrae celavimus L., terrae procumbere O., terrae proiectus V., aliquem terrae (= ad terram) affligere O., terrae condit Lucan. (po drugih terrā), ille terrae concidit Ap.; occ. (glede na lastnosti tal): pinguis V., praepinguis et uvida Col., sterilis et moriens Cu., argillosa aut lapidosa Varr., aut arida aut satiata Sen. ph., ea quae gignuntur e terrā Ci. zemeljski pridelki, naravni proizvodi, prirodnine, prirodki.

5. zemlja, kopno, kopnina (naspr. caelum, mare): Pl., C., V. idr., terrā caeloque aquarum penuria Cu., S., terrae marisque cursus V., ipse terrā eodem pergit L., quisquis mari, quisquis terrā venerit L., iter Brundisium terrā petere contendi, nam maritimos cursus hiems praecludebat Ci.; pogosto: terrā marique Ci., S., mari terrāque L., terrā et mari ali et mari et terrā N., terrā pelagoque Lucan., Messalam terrā dum sequiturque mari Tib., marique terrāque Pl., terrā aut mari Pl. po suhem in (ali) po vodi (mokrem), po kopnem in po morju, terrā marique aliquem quaeritare (conquirere) Pl. ali terrā marique omnia exquirere S. po vsem svetu, povsod; pren.: ex magnā iactatione terram („pristan“) videre Ci.; tudi pl. (s pomenom sg.): Ditem patrem ferunt penetrasse sub terras Ci. ali sub terras ire V. v podzemlje, sub terris sint iura deûm et tormenta nocentum Pr. v podzemlju, in terris Ci., H., Sen. ph. na zemlji (svetu), pod soncem, hanc vitam in terris agere V.

6. pokrajina, krajina, ozemlje, dežela: Pl., Amm. idr., ut illam terram umquam attingeret Ci., a terrā terra remota meā O. od moje domovine, abire in alias terras Ci.; z apoz.: terra Arabia Pl., terra Gallia C., terra Africa Auct. b. Afr., terra Italia Varr., L., Attica terra Cu. ali terra Attica Gell.; tudi: Mediae Gordiaeorum terrae Cu.; pl.: terrae ultimae konec sveta: illa vox et inploratio: „civis Romanus sum“ quae saepe multis in ultimis terris opem inter barbaros et salutem tulit Ci.; pl. terra pogosto = skupina vseh naseljenih pokrajin = zemlja, svet: orbis terrarum Ci., Varr., O. (tudi: orbis terrae Ci. ep.) zemljekrog, zemlja, (vesoljni) svet, populus princeps omnium terrarum L. ali Carthaginienses principes terrarum L. prvo ljudstvo na (vsem) svetu, terrarum velis curam V., solvent formidine terras V. ali terras coërceat omnes O. svet = (pesn.) ljudje, človeštvo; terrarum kot gen. partitivus pri adv. loci = na svetu: ubi terrarum Pl., L., Ci., Gell., Macr. idr., ubi terrarum sumus? Ci. kje na svetu pa smo?, ubicumque terrarum et gentium Ci., aliquo terrarum migrare Brutus in Ci. ep., abire quo terrarum L., quoquo hinc asportabitur terrarum Ter., nec usquam terrarum Iust.

Opomba: Star. gen. sg. terras: Naev. ap. Prisc. in terraï: Lucr.

terre [tɛr] féminin zemlja, zemljišče, tla; prst; zemeljska posest, posestvo

Terre Zemlja, svet
de terre prstén, glinast, lončen
entre ciel et terre med nebom in zemljo
par terre, à terre na tleh (zemlji), na tla (zemljo)
mes projets sont par terre moji načrti so uničeni
sous terre pod zemljo; figuré skrivaj
sur mer et sur terre na vodi in na kopnem
terre à terre (figuré) realističen, materialističen, materialen, prozaičen
(familier) aux quatre coins de la terre povsod, v vseh deželah
par voie de terre po kopnem
terre arable orna zemlja
terre cuite terakota, žgana glina
terre d'élection izbrana (druga) domovina
terre ferme kopnina, celina
terre en friche, en jachère praha, ledina
terre natale rodna zemlja
terre d'os kostna moka
terre à porcelaine kaolin
la Terre promise, la Terre sainte obljubljena dežela, sveta dežela (Palestina)
terre réfractaire šamot, nezgorljiva glina
terre végétale humus, črnica
terre verte zeleni pas (na avtocesti)
terres pluriel vierges neobdelana zemlja, celina
armée féminin de terre kopenska vojska
fouille féminin des terres izkopavanje zemlje
tremblement masculin de terre potres
transport masculin par terre, par voie de terre prevoz po kopnem, po suhem
avoir les deux pieds sur terre (figuré) stati z obema nogama na zemlji, biti realist
courir ventre à terre drveti, zelo hitro teči
descendre à terre (marine) pristati, izkrcati se
être à six pieds sous terre biti pokopan (v grobu)
être à terre biti izgubljen, uničen
être assis par terre sedeti na zemlji, na tleh
être sous terre biti pod zemljo, biti mrtev, v grobu
ça fiche par terre toutes les prévisions to postavlja na glavo vsa predvidevanja
mettre, porter en terre pokopati
mettre quelqu'un plus bas que la terre (figuré) prezirljivo s kom ravnati, popolnoma ga očrniti
mettre à la terre (él) vzemljiti
mettre pied à terre razjahati; izstopiti iz avtomobila; stopiti iz postelje
perdre terre izgubljati tla pod nogami; izgubiti obalo iz oči
prendre terre (marine) pristati, izkrcati se
remuer ciel et terre vse sile napeti, poskusiti vse, pritisniti na vse kljuke
se retirer dans ses terres umakniti se na svoje posestvo
revenir sur terre iz sanjarjenja priti v resničnost
tomber par terre pasti na tla
vouloir rentrer sous terre hoteti se udreti v zemljo (od sramu)

terreau [tɛro] masculin humus, prst

terruño moški spol zemlja, prst

apego al terruño ljubezen do domače grude
sabor al terruño okus po zemlji pri vinu; fig lokalna barvitost

tierra ženski spol zemlja, zemeljska obla; svet; dežela; prst, glina; posestvo na kmetih; domovina

tierra adentro v notranjosti dežele
tierra baldía neobdelana zemlja
tierra de barbecho praha, ledina
tierra cocida žgana glina, terakota
tierra de España španska kreda
tierra extraña inozemstvo, tujina
tierra firme kopna zemlja, kopno
tierra del pipiripao (fam) deveta dežela
la Tierra de Promisión obljubljena dežela
tierra refractaria nezgorljiva glina
Tierra Santa sveta dežela
de la tierra domač, tuzemski
por debajo de tierra (fig) skrivaj, kradoma
caer por tierra na tla pasti, zrušiti se
dar en tierra pogrezniti se
dar en tierra con nekaj na tla vreči, prevrniti
dar tierra (a) (fig) hraniti, podpirati
echar tierra a los ojos pesek v oči metati, slepiti
¡echemos tierra sobre el asunto! pozabimo na to!
estar comiendo (ali mascando) la tierra (fig) biti pod zemljo, biti pokopan
morder la tierra (fig) mrtev biti, umreti
poner tierra en (ali por) medio (fig) oddaijiti se, proč steči, uteči, pobegniti
tomar tierra pristati (letalo)
se lo tragó la tierra izginil je brez sledu
venirse a tierra, irse a tierra (fig) uničiti se, propasti
de luengas tierras, luengas mentiras (pregovor) iz daljnih dežel velike laži

ulva -ae, f

1. bot. močvirska trava, rogoz, trstje, trst, ločje, loček, bičje: V., H., O., Plin., Veg., Serv. idr., ex segeti vellito ebulum, cicutam et circum salicta herbam altam ulvamque Ca., optima est ergo genista vel paludibus desectus iuncus aut ulva Col., nonnulli ex ulva palustri componunt tuguria tecta Vitr., inter destinas creta in aeronibus ex ulva palustri factis calcetur Vitr., cum post Teutonicos victor Libycosque triumphos exul limosa Marius caput abdidit ulva Lucan., obscuras ulva caenoque lacunas obsidet Aus., propter aquae rivum viridi procumbit in ulva perdita Macr.

2. blato, zemlja, prst: Prud.