Franja

plaz moški spol (-u, -ôva, -ôvi)

1. snežni: die Lawine (izredni außergewöhnliche, s primesmi unreine, neredni regellose), -lawine (mešani Mischlawine, pršni Staublawine, kložastega snega Schneebrettlawine, mokrega snega Naßschneelawine, novega snega Neuschneelawine, do doline Tallawine, žlebasti/koritasti Tobellawine, vrhnji Oberlawine, talni Grundlawine, nesprijetega snega Lockerschneelawine, drsečega snega Gleitschneelawine, pobočni Flächenlawine, na ledeniku Gletscherlawine, klimaksni Klimaxlawine, katastrofalni/uničevalni Katastrophenlawine, sekundarni Sekundärlawine, s strehe Dachlawine)
ledeni plaz die Eisbruchlawine, Eislawine
… plazu Lawinen- (nastanek die Lawinenbildung, razbijač der Lawinenbrecher, pritisk/tlak der Lawinendruck, vršaj der Lawinenfeld, popis die Lawinenaufnahme, puh/piš der Lawinenluftstoß, mehanizem der Lawinenmechanismus, dinamika die Lawinendynamik, mehanika die Lawinenmechanik, žrtev das Lawinenopfer)
… -ov Lawinen- (kataster der Lawinenkataster, aktivnost die Lawinenaktivität, klasifikacija die Lawinenklassifikation, čas/obdobje Lawinenzeiten množina, napoved die Lawinenprognose)
zemljevid plazov die Lawinengefahrenkarte
nevarnost plazov die Lawinengefahr (krajevna/lokalna lokale/örtliche, nakazana angezeigte, objektivna objektive, latentna latente, velika große, subjektivna subjektive, zmerna mäßige, znatna erhebliche)
nevarnost plazov sprijetega snega die Schneebrettgefahr
izpostavljen plazom lawinengefährdet
varstvo pred plazovi der Lawinenschutz
varen pred plazovi lawinensicher
opozorilo zaradi nevarnosti plazov die Lawinenwarnung
škoda zaradi plazov der Lawinenschaden
nesreča v plazu der Lawinenunfall
gradbeništvo, arhitektura gradnje za zaščito pred plazovi (protiplazne gradnje) die Lawinenverbauung
arkade za zaščito pred plazovi die Lawinengalerie

2.
zemeljski plaz der Erdrutsch, Bergrutsch

3.
kamniti plaz (podor) der Bergsturz

4. figurativno (neznanska množina) die -lawine
plaz stroškov die Kostenlawine
pravi plaz česa ein Erdrutsch von (etwas)
sprožiti plaz eine Lawine lostreten
usul se je plaz česa es hagelte (etwas)

puh² moški spol (-a …) (piš) der Luftstoß (plazu Lawinenluftstoß)

sottile

A) agg.

1. tenek

2. ekst. vitek; lahek, hiter:
vita sottile vitek pas
mal sottile pog. jetika

3. pren. čist, svež, nežen, lahen:
venticello sottile lahen piš
profumo sottile nežen parfum

4. pren. oster

5. oster, ostroumen; ekst. težko umljiv, sofističen

B) m (le sing.)
andare, guardare per il sottile gledati na malenkosti, na nepomembne stvari

tôpel (-pla -o)

A) adj.

1. caldo:
topel kruh pane caldo
tople jedi piatti caldi
topel izvir, vrelec sorgente calda
topla obleka abito caldo
topla malica refezione scolastica
topli sendvič panino alla piastra

2. (prijazen, naklonjen; prijeten) caldo; caloroso; piacevole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nesti novico še toplo na ušesa riferire subito la notizia
meteor. topla fronta fronte caldo
agr. topla greda letto caldo
arheol. topla kopel tepidario
zool. topla kri sangue caldo
med. topli obkladek fomento
topli piš vampa
grad. topli pod pavimento in teli, moquette
meteor. topli saharski veter ghibli
metal. toplo kovanje, valjanje ferratura, laminatura a caldo

B) tôpli (-a -o) m, f, n
popiti kaj toplega bere qcs. di caldo

tractus² -ūs, m

1. (trahere) vlečenje, vleka, (po)vlek, (po)teg, trákcija: limum harenamque et saxa ingentia fluctus trahunt: ita facies locorum cum ventis simul mutatur. Syrtes ab tractu (gr. ἀπὸ τοῦ σύρειν) nominatae S., Phaëthon longo per aëra tractu fertur O., vellera tractu mollire O. z vlečenjem = s predenjem, predoč, predé, tractu in spiram se colligit anguis V. skrčivši (se) se zvije v kolobar, skrči se in zvije v klobčič, tractu gemens rota V. pri vleki škripajoče, flammarum tractus V., Lucr. pramen, modicus tractus (pri mreži) Plin., corporis tractus Q. gibanje, premikanje, lunae Ci. ali Nili Lucan. tek, tok, venti Val. Fl. vetrova vleka, pihanje, piš, vetje, si qua incerto fallet te littera tractu Pr. netrdna poteza črke.

2. occ.
a) razteg, lega, položaj: arborum N. dolga vrsta, muri Ci., contemplatus, qui tractus castrorum esset L., cum mediae iaceant immensis tractibus Alpes Lucan.; meton. kraj, pokrajina, krajina, stran, področje (dežele): Plin., Eutr. idr., in eo tractu oppidi C., Venafranus Ci., tractus caeli H. podnebje, corruptus caeli tractus V. okuženo podnebje, tractus uter plures lepores educet H., tractus Laurens L.
b) poteg, požirek, srk: aquae Lucan. pitje.

3. metaf.
a) zatezanje, zavlačevanje, obotavljanje, počasnost: Ci. idr., eludere hostem tractu belli (= bellum trahendo) T., tractu et lentitudine mortis T.; occ. zatezanje, zavlačevanje, obotavljanje, počasni tok besed: quanta haesitatio tractusque verborum Ci.
b) (miren, umirjen, lahen) tok ali tek (govora), umerjen (umirjen) slog: tractus orationis lenis et aequabilis Ci., cetera quae continuo magis orationis tractu decurrunt Q., haec (sc. oratio) vel maxime vi, amaritudine, instantiā, haec (sc. historia) tractu et suavitate atque etiam dulcedine placet Plin. iun.; pares elocutionum tractus Q. zasuki, obrati; occ. α) izpeljevalno podaljševanje, podaljševanje pri izvajanju besed (npr. če nastane iz similitas similitudo): Q. β) tek, pretek, minevanje časa: eodem tractu temporis Vell. ob istem času, hoc tractu temporum Vell., perpetuo aevi tractu Lucr. neprestano, neprenehno, ne(pre)nehoma, tractus aetatis, id est senectus Val. Max., legatum tractum (dobo) habere Icti.

vent [vɑ̃] masculin veter, sapa; tok, gibanje; tendenca

la rose des vents vetrovnica (na kompasu)
vent alizé pasatni (tropski) veter
vent chargé de neige snežni veter
vent nul brezvetrje
vent de sable peščeni veter (vihar)
coup masculin de vent piš vetra
vents pluriel; instruments masculin pluriel à vent pihala
en plein vent na vetrovnem mestu, na prostem
aux quatre vents povsod, v vse smeri
il fait du vent vetrovno je
avoir bon vent imeti ugoden veter
avoir des vents (médecine) imeti vetrove
avoir vent de quelque chose zavohati kaj, slutiti
avoir vent d'une nouvelle biti več ali manj informiran o novici
avoir le vent debout; naviguer sous le vent pluti proti vetru
avoir le vent arrière; en poupe pluti v smeri vetra
avoir du vent dans les voi'es (figuré) biti nekoliko pijan, voziti barko
aller comme le vent iti hitro
aller selon le vent (figuré) iti, kot veter piha
contre vents et marées kljub vsem zaprekam
lâcher un vent prdniti
passer en coup de vent kot veter mimo iti
marcher le nez au vent prodajati zijala
le vent tourne veter se obrača
être dans le vent slediti modi, biti v toku svoje dobe
prendre le vent; observer d'où vient le vent opazovati, kako se obračajo dogodki; orientirati se
autant en emporte le vent od tega ne bo nič ostalo
quel bon vent vous amène? katero srečno naključje vas je pripeljalo sem?
qui sème le vent, récolte la tempête kdor seje veter, žanje vihar
tourner à tous les vents biti nestanoviten

ἄελλα, ἡ ep. poet. [Et. iz ἄϜελλα, sor. z ἄημι, vejem; ἀήτης, veter, ἀήρ, zrak; lat. ventus, veter; slov. vejem, veter, veder; nem. wehen, Wind, Wetter] veter, piš, vihar; vrtinec, burja.

ἀελλαῖος 3 (ἄελλα) poet. nagel kot vetra piš, brzokril, strelovit.

ἄημα, ατος, τό (ἄημι) pihanje, piš, veter.

ἀήτη, ἡ = ἀήτης, ου, ὁ (ἄημι) ep. pihanje, piš, veter.

δῑ́νη, ἡ (gl. δίω) vrtinec, (vrtinčast) vihar, piš, tolmun.

ἐπι-χέω [gl. χέω; ep. aor. ἐπέχευα, -άμην; pass. aor. ἐπεχύθην in med. ἐπέχυντο] 1. act. prilivam τινί τι, izlivam črez kaj, polivam z vodo, sipljem na kaj, ὕπνον τινί pošiljam na koga, ἀνέμων ἀϋτμένα vzbujam piš vetrov, δούρατα mečem kopja. 2. med. nasipljem sebi ali nase ὕλην; βέλεα mečem strele na koga, streljam na koga. 3. pass. privrem, vrem skupaj, prihrumim, razlivam se, τινί črez kaj.

θύελλα, ἡ (θύω) vihar, vihra, piš, nevihta; pers. bog vetrov in viharjev.

πνεῦμα, ατος, τό (πνέω) 1. a) dih, piš, pihanje; b) zrak, sapa, (za plovbo ugoden) veter, ἀνέμων piš viharjev; pren. πνεῦμα συμφορᾶς povod za zlonosno dejanje; c) vonj; d) zvok, glas, glasbeno orodje. 2. a) dih(ljaj), dihanje, dušek, življenje, duh, duša NT; ὦ θεῖον ὀδμῆς πνεῦμα nebeški vonj pihlja okrog mene; b) duh, hudobni duh, τὸ ἅγιον sveti Duh, angel NT. 3. plamen (ognja).

σκηπτός, ὁ (σκήπτω) 1. blisk, strela, vihar, piš, vihra, nevihta. 2. poet. nenadna nesreča.

τῡφῶν, ῶνος, ὁ τῡφώς, ῶ, ὁ vihar, burja, piš, vrtinec.