Franja

spucken pljuvati, pljuniti; heraus: izpljuniti; figurativ Wärme: izžarevati; Vulkan: bljuvati; Motor: kašljati; (schimpfen) peniti se; auf etwas spucken figurativ požvižgati se na; jemandem auf den Kopf spucken können figurativ biti za celo glavo večji (od koga)

spumare v. intr. (pres. spumo) peniti se, popeniti:
spumare dalla rabbia pren. popeniti od jeze

spume [spju:m]

1. samostalnik
pena

2. neprehodni glagol
peniti se
prehodni glagol
speniti, razpeniti

spumegá spúmeg vi. peniti se

spumeggiare v. intr. (pres. spumeggio) peniti se

spūmēscō -ere (incoh. spūmāre) (s)peniti se, razpeniti se: si nostra tuo spumescant aequora remo O.

spūmō -āre -āvī -ātum (spūma)

1. intr. peniti se, proizvajati peno (pene), pene se komu cediti iz ust, iz ust (na usta) komu iti pena: Lucr., Sen. ph. idr., maria salsa spumant sanguine Enn. ap. Non., summis Amasenus abundans spumabat ripis V., adductis spumant freta versa lacertis V., fluctu spumabant caerula cano V. spumat plenis vindemia lābris V. spumant aspargine cautes V., cruor spumat in undis Lucan., equus spumat habenis Lucan., spumavit pateris hornus liquor Petr., postquam desierit (sc. acetum) spumare Plin., bilis spumat Cels., felle nigro spumat iecur Sen. tr.; poseb. peniti se od jeze, togote: ardescit furiis … mater, spumat, anhelat, exaestuat Arn.; pogosto v pt. pr. spūmāns -antis peneč se: Amm., Cl. idr., spumans salum, aper, spumantia frenis ora … equorum, ensis cruore spumans, spumantia mella, pocula … spumantia lacte, spumantia symbia lacte, spumans patera, concursus ad … plenos spumanti sanguine rivos V., spumantes rictus O., ira turpior spumante rictu Suet.; spūmāns peneč (se) = openjen: spumantia litora V., sonipes frena ferox spumantia mandit V.; metaf.: ut terra respersa eo (sc. aceto) spumet Cels. da se … razpeni, da se … zapeni, spumantibus visceribus Iuv.

2. trans. peniti, pokri(va)ti s penami, prekri(va)ti s peno, openiti, (s)peniti: saxa salis niveo spumata liquore Poeta ap. Ci.; pren.: equi … spumant oblivia linguis Cl., iste spumans ex ore scelus Corn.

sweat² [swet] neprehodni glagol
znojiti se, potiti se (with od)
figurativno, pogovorno mučiti se, garati, delati za bedno plačo
figurativno biti v strahu
pogovorno pokoriti se, trpeti kazen
pogovorno peniti se (od jeze)
prehodni glagol
izznojiti, izločati kapijice znoja (krvi, smole itd.); oznojiti, (koga); prepotiti (obleko), prisiliti k znojenju; prisiliti (koga), da dela za bedno plačo, izkoriščati koga; obrisati znoj (s konja itd.)
figurativno kesati se (for za)
podvreči vrenju (kože, tobak itd.); obrusiti (zlatnike) s tresenjem v vreči (da dobimo zlat prah); lotati, spajkati, stapljati (kovine) (in, on z)

sweated goods (clothes) blago, izdelki (obleka), ki jih izdelajo bedno plačani delavci
sweated labour bedno plačana delovna sila
he must sweat for it za to se mora pokoriti
he shall sweat for it obžaloval bo to
to sweat blood krvavi pot potiti, mučiti se, garati
to sweat the probationers in a hospital izkoriščati stažiste v bolnici
the walls sweat zidovi se poté

überschäumen kipeti (čez rob); figurativ vor Freude, Kraft: prekipevati; vor Zorn, Wut: peniti se

вспениться (s)peniti se

играть igrati (se); zabavati se; (pren.) hitro se premikati, tekati; peniti se; premetavati se (riba); svetlikati se, prelivati se;
и. в карты kvartati;
вино играет vino se peni;
ветер играет листьями veter se poigrava z listjem;
он играет на моих нервах gre mi na živce;
драгоценные камни играют dragi kamni se leskečejo;
и. на скрипке igrati na violino;
и. глазами pomigovati, koketirati;
и. словами

1. delati dovtipe;

2. metati pesek v oči;
и. в загадки ne povedati vsega do konca; namigovati;
и. в молчанку molčati, ne odgovarjati;
и. на руку кому iti komu na roko;
кровь играет kri vre

муссировать tolči peno; peniti se; (pren.) pretiravati, napihovati (pomen česa)

мылиться militi (se) (z milom); peniti se

пениться peniti se

пі́нитися -ниться недок., péniti se -i se nedov., v 3. os.

albicō -āre (albus)

I. trans. beliti, le v pass. = belo peniti se: Varr. ap. Non. —

II. intr. belkast biti: Plin., prata albicant pruinis H.; pogosto adj. pt. pr. albicāns -antis belkast, bledeč: litus Cat., paleae Col., colos Plin.

dēspūmō -āre -āvī -ātum

I. trans.

1. peno (po)sneti: Col., Plin., Val. Fl., Pall., foliis undam … aēni V.

2. pren.
a) prebaviti: Falernum Pers.
b) odrgniti, obrusiti: pavimentum cote Plin.
c) komu kri puščati, kri izpustiti: animal P. Veg.

3. peneč dol zli(va)ti (sipati), dol speljevati: Lucan. (VI, 506), Cl.

— II. intr. nehati peniti se; pren. unesti se: ut nimius fervor despumet Sen. ph., haec aetas … iam despumavit Sen. ph.

bés(nost) fury; furiousness; rage; madness (zaradi, nad at)

pihati od bés(nost)i to be boiling with rage
peniti se od bés(nost)i to foam with rage
spraviti koga v bés(nost) to incense, to infuriate someone
stresel je svoj bes name he vented his rage on me
razdražiti do bés(nost)i koga to drive someone into a fury, to infuriate

bésnost furor m , rabia f , furia f ; cólera f

slepa besnost saña f
peniti se od besnosti espumajear de rabia
spraviti v besnost enfurecer, poner furioso a alg
stresti svojo besnost na koga desahogar su cólera en alg

bomba ženski spol bomba; senčnik pri svetilki; žarnica; ameriška španščina figurativno laž

a prueba de bomba neprebiten
caer como una bomba nenadno se pojaviti
¡bombas! pozor! tišina! (pred napitnico)
estar echando bombas peniti se od jeze, zelo se razvneti (razgreti)