Franja

andador moški spol dober pešec, sel, birič, pohajkovalec

andadores pl povodec
poder andar sin andadores ne potrebovati tujega vodstva

bȁka m (madž. baka) dial. vojak pešec (v nekdanji ogrski armadi)

caminador moški spol dober pešec

fȁnt m (it. fante)
1. vojak pešec
2. fant: fant kao figura u ital. kartama
3. (n. Fant < it.) fant, deček

gravel-agitator [grǽvlǽdžiteitə] samostalnik
hudomušno vojak pešec, infanterist

hoplite [hɔ́plait] samostalnik
zgodovina hoplit, težko oborožen pešec v stari Grčiji

infantryman [ínfəntrimən] samostalnik
vojska infanterist, vojak pešec

jàija m, jȁja m (t. jaja) zastar. vojak pešec

jay-walker [džéiwɔ:kə] samostalnik
ameriško, pogovorno nepreviden pešec

kràkāč -áča m dober pešec

lȁndskneht m (n. Landsknecht) landskneht, najemniški vojak pešec v nemških deželah v 15. do 17. stol.

peditastellus -ī, m (demin. k *peditaster iz pedes) malovreden, slab pešec; v pl. preprosta, slaba pehota, štorkljači: at peditastelli quia erant, sivi viverent Pl.

pijáde m neskl. (t. pijade) vojak pešec

potr̀kalīšte s
1. dirkališče, stadion
2. pot, ki jo jezdec ali pešec v enem dnevu pusti za sabo

sèjmen m, sèjmenin m, mn. sèjmeni (t. sejmen, perz.) zgod.
1. vojak pešec
2. birič, čuvaj: subaša postavlja -e koji čuvaju njive

vēles -itis, m (sor. z vēlōx) velít, lahkooborožen pešec, lahkooboroženec, streljavkar: quinque hastae, aureolo cinctu rorarius veles Luc. ap. Fest., ut veles bonus, sub vitem qui subicit hastas Luc. ap. Fest., ita spurcus animatur [ira] in proelium: veles eques recipit se … neque ferit quemquam hostem Tit. fr.; nav. pl. velitēs -um, m velíti, streljavkarji, raztreseni strelci, lahkooboroženi pešci, lahkooboroženci, ki so zunaj bojnih vrst vznemirjali sovražnika s hitrimi napadi: L., Val. Max.; pren.: scurra veles Ci. ep. nagajiv šaljivec.

andariego hitrih nog, dirjajoč; potikajoč se; ki berači

andariego m dober pešec; pohajkovalec

bob³ [bɔb] samostalnik

(Eton) dry (wet) bob navdušenec za šport na suhem (na vodi)
arhaično light bob vojak pešec

dīmittō -ere -mīsī -missum (dis in mittere)

I.

1. razposlati (razpošiljati): Suet., pueros circum amicos Ci., praefectos tribunosque militum … in finitimas civitates … dimissit, barbari nuntios in omnes partes dimiserunt, speculatoribus in omnes partes dimissis, dimissis circum municipia litteris, litteris per omnes provincias civitatesque dimissis C., litteras passim in alias urbes d. L., per litora certos dimittam V., ex omni dimissis parte flagellis O. od vseh strani razprši lovke, dimissi nuntiant Cu., librum per totam Italiam d. Plin. iun.; brez obj. v acc.: Caesar … magno coacto numero ex finitimis civitatibus in omnes partes dimisit C., dimisit enim circum omnes propinquas provincias C., quia per provincias dimiserunt censores (nom.) L.; pren.: dimissis manibus fugere domum Pl. ali dimissis manibus odos in caelum volat Pl. „z naprej iztegnjenimi rokami“ = kar najhitreje, aciem (sc. oculorum) in omnes partes d. O. na vse strani pogledovati, ignotas animum dimittit in artes O. usmeri pozornost na …

2. razpustiti: concilium, senatum Ci., coetu vestro dimisso Ci.; met. (do)končati: convivium, ludos L.

3. (z živimi obj.) najprej voj. odpustiti (odpuščati), odsloviti (odslavljati): exercitum Ci. idr., milites C., legionem, nautas Ci., remigibus militibusque dimissis Ci.; potem tudi v drugih primerih
a) odpustiti (odpuščati), izpustiti (izpuščati), iz rok (od sebe) pustiti (puščati), odposlati (odpošiljati), odpraviti (odpravljati): aliquem sine supplicio Ci., ne prius legatos dimitterent, quam … N., d. hostem ex manibus C., aliquem ex custodia, e carcere Iust., filium a se non dimittebat Ci. ep., quo factum est, ut Sulla nusquam eum ab se dimitteret N., d. milites in oppidum C., Rhodios domum L., equos konje odpraviti (da bi se bojeval kot pešec): V., T., ali konje v beg pognati (da bi naprej bežal peš): C.; ab armis dimittitur Iust. da se prepričati, da položi orožje; z dvojnim acc.: d. regem spoliatum Ci., neminem nisi victum N., nikomur ne dati, nepremaganemu pete odnesti, aliquem saucium N., aliquem incolumem C., aliquem inviolatum Vell., aliquem impunitum S., aliquem incastigatum H., aliquem tutum Suet.; (o stvarnih subj.): dolor, febris eum dimittit Cels. ga zapušča, popušča.
b) (oblastnika) odpustiti, odsloviti, odstaviti: Lamp., legatos (podpoveljnike) cum ignominia Suet., eum … ut cupidum iudicandi dimisit Suet.
c) (učence) odpustiti (odpuščati): Ci. (De orat. I, 28, 126), scholam Suet. vso šolo.
č) o možu (žensko, poseb. zakonsko ženo) (od)pustiti, odsloviti, zavreči, ločiti se od nje: concubinam Pl., uxorem, aliquam e matrimonio Suet., aliquam divortio, repudio Iust.
d) drž.pr. in jur. α) (upniku) zadostiti, plačati, zadovoljiti ga: creditorem Plin. iun., Icti.; pren.: venter non molestus est creditor; facile dimittitur Sen. ph. β) komu dolg odpustiti: aliquem Cu., debitorem Icti. γ) zločincu kazen odpustiti, brez kazni (s)pustiti, osvoboditi ga: aliquem Cu., Suet., Eutr., ad bestias damnatos Icti δ) pustiti koga iz svoje oblasti: filium potestate Icti., personas e iure suo Icti.

— II. pren.

1.
a) z acc. personae α) pri (na) miru pustiti koga: quare istos (pristaše te šole) sine ulla contumelia dimittamus Ci., quod fortuna me a turpissima suspicione dimiserat Petr. me je bila oprostila suma. β) se dimittere Sen. rh. oprostiti se (dela), privoščiti si oddih.
b) z acc. rei: qui fortes animas laudibus in longum dimittitis aevum Lucan.; v pass.: illa tamquam dimissa discedit Q.

2. z acc. rei
a) kaj popustiti, vnemar pustiti, odložiti, odvreči, odmetati, spustiti (da pade): ex metu signa dimiserunt C., nec eum (= eius, sc. Demosthenis orationes) dimittis e manibus Ci. in ga ne spustiš iz rok, d. arma Sen. ph., thesauros, chlamydem Cu., cibum Ph. (o krokarju); (o stvarnih subj.) izgubiti (izgubljati): arbor folia dimittit Plin., granum d. Plin. (o pšenici).
b) kaj pustiti, opustiti (opuščati), ukiniti, odpraviti, odstraniti, čemu odreči se, odpovedati se, od česa odstopiti: multum de cupiditate Ci., illas fortunas morte Ci., praedam (fortunam) ex manibus C., victoriam, oppida, ripas C., provinciam L., tempus Ci. ali occasionem C., N. ali opportunitatem Cu. izpustiti, zamuditi, tempus pugnandi C., quaestionem Ci., oppugnationem C., consilium C., spem Ci. odreči se, libertatem neque dimisi umquam neque dimittam Ci., d. vim suam, ius suum Ci., imperium (strahovlado) N., vitam alieno arbitrio N., fugam V., curam O., dimissā priore curā T. ko je bila … odstranjena, matrimonia Suet. razvez(ov)ati; z dat. commodi: iracundiam suam rei publicae C. državi na ljubo.
c) iz glave kaj izbiti si, kaj pozabiti, komu kaj iz spomina uide, iz glave izpade: d. oblito pectore cuncta, quae Cat., bilingues ex animo socios Sil., praeterita instantia futura pari oblivione T.; tudi le d. aliquid pozabiti: Q. (XI, 2, 9), Plin. iun. ep. (IX, 18, 2).
č) komu kaj odpustiti (odpuščati): his tributa T., peccata, delicta, debita nostra Eccl.
d) v kako stanje spraviti (spravljati): dimissa iam in discrimen dignitas L., fata in praeceps solitus dimittere Caesar Lucan. svojo srečo nevarnosti izpostavljati.

— III. kaj pustiti (puščati), zadaj pustiti: ternos pedes inter singulas vites Pall., partem favorum quintam Pall., caule dimisso Pal.; od tod: koga za dediča po smrti zapustiti, po oporoki zapustiti, komu kaj voliti: patrem matremve Cod. Th., usum fructum uxori Cod. Th., alicui legatum Icti., habuerat … facultates a multis dimissas gratiā patris Lamp.

flojo ohlapen, nenapet, medel, slaboten; gladek (lasje); len, zanikrn; ameriška španščina strahopeten, bojazljiv

flojo de muelles mehkosrčen, popustljiv
flojo de piernas slabih nog, slab pešec
alumno flojo slab, zanikrn učenec
seda floja surova svila
vino (te) flojo nemočno vino (čaj)