Franja

fourneau [furno] masculin peč; kuhalnik; glava (kadilne) pipe

fourneau économique štedilnik
haut fourneau plavž
fourneau électrique, à gaz, à pétrole, à essence kuhalnik na elektriko, plin, petrolej, bencin
fourneau en faience peč s pečnicami (kahelnicami)

furnace¹ [fə́:nis] samostalnik
(talilna) peč; vigenj, kovaško ognjišče
figurativno huda preiskušnja

blast furnace plavž
tried in the furnace prekaljen
to come through the furnace of war biti izkušen v borbi

furnus (stlat. fornus: Varr. ap. Non.) -ī, m (prim. formus in fornāx)

1. peč, poseb. krušna peč, pečnica: Pl., Plin., Pall., Fest., qui frigus collegit furnos et balnea laudat H. = tople (gorke) sobe, furnis forrebant farra coloni O., calet tamquam furnus Petr. vroče je kakor peč, furnos conducere Iuv. pekarn(ic)o v zakup vzeti; furnus = pekarn(ic)a kot kraj, kjer so se shajali na cesti zmrzujoči reveži in brezposelni ter si pripovedovali novice: H. (Sat. 1, 8, 37; Ep. 1, 11, 13).

2. razbelnica (= razbeljena peč) v topilnici: Vitr.

fùruna ž, furùna ž (t. furun, gr. phournos) dial. peč: furuna na kaliće peč s pečnicami; pekarska furuna; treba da još pojedeš tri -e hljeba še boš moral prej pojesti prenekatero peko kruha

Heizofen, der, peč (za ogrevanje)

horno moški spol peč, štedilnik; plavž, kopa, kopišče (za oglje)

horno alto, alto horno visoka peč, plavž
horno crematorio peč za vpepelitev
horno de cuba peč na preduh
horno de fusión talilna peč
horno de reverbero peč plamenica, topilnica

hypocausis -is, acc. -in, f (gr. ὑπόκαυσις) ogrevalna naprava, dolga peč, iz katere je vročina prehajala v „hypocauston“ (gl. to besedo): Vitr.

Ofen, der, (-s, Öfen) peč; im Herd: pečica; Geographie niša; ein heißer Ofen hiter motor; hinter dem Ofen hocken biti zapečkar; der Ofen ist aus vsega je konec

oven [ʌvn] samostalnik
pečica, peč; sušilnica (z vročim zrakom); sterilizacijski aparat na vroč zrak

pêć pȅči ž, mest. u pèći
1. peč: peć od kaljeva lončena peč; gvozdena peć železna peč; visoka peć metal. plavž
2. peka, peč: izvaditi peć hljeba, hleba, kruha

petra¹ -ae, f (tuj. πέτρα) skala, peč (čisto lat. saxum): Enn. ap. Fest., Cu., Sen. tr., Plin., Gell. — Kot nom. propr. Petra -ae, f Pétra, ime več mest:

1. glavno mesto Kamnite Arabije: Plin. — Od tod adj. Petraeus 3 (Πετραῖος) pétrski: Arabia Plin.

2. mesto na Siciliji, pri Sil. imenovano Petraea (zdaj Casal della Pietra); preb. Petrīnī -ōrum, m Petráni (Petríni): Ci., Plin.

3. mesto v Pieriji: L.

4. mesto v Trakiji: L.

5. obrežno mesto v rimski Iliriji: C.

poêle² [pwal] masculin (sobna) peč; vieilli kurjena soba

poêle à charbon, à gaz, à mazout pečna premog, na plin, na mazut
poêle mobile premična peč
ce poêle fume, tire bien ta peč se kadi, dobro vleče
coin masculin près du poêle zapeček

rūpēs -is, f (rumpere)

1. strma, ostro odsekana skalna(ta) stena, skala, skalovje, peč, pečina, pečévje, osténje, kŕš, kŕšje: O., Iust., Sil. idr., altissimae rupes C., cavata rupes V. prevešajoča se, sub ima rupe V., cavae rupes V., L. razjedene skale, peči, contusi ac debilitati inter saxa rupesque L., urbs (tecta) rupibus imposita L., abscissae rupes L., excelsissimae rupes Plin.; occ. kléč, klêče, klečévje, čér, čeróvje: Val. Fl. idr., rupes, quae prodit in aequor V., rupes pelagi V.

2. globel, prepad, brez(d)no, skalna razpoka, strma soteska, (strma) debèr (déber): asellum in rupes protrusit H., inter saxa rupesque L. med skalami in brezni, med skale in brezna.

saxum -ī, n (secāre; prim. stvnem. sahs nož)

1. skala ali kamen kot tvar, tvarina, snov, materija, skalina, peč, pečina, v pl. tudi skalovje, skalje, pečevje: ENN. AP. CI., ENN. AP. SERV., O., LUCR., LUCAN., COL. idr., saxa et solitudines CI., saxa praerupta CI. strme skale, nisus per saxa L. plezanje po skalovju, saxo undique absciso rupes L. strmo skalovje, sestoječe iz okrog in okrog ostro usekanih kamenih grmad, immania saxa, vestras, Eure, domos V., saxa latentia V. čeri, Neptunus saxa albo tundit salo H.; pren.: quasi murenula inter definitionum saxa prolaberis AUG. V pl. saxa = kamniti, skalnati (skaloviti, pečevnati, pečinasti) kraji, skalovje, pečevje, pečine, čeri: Ligurum saxa MART. Kot krajevni nom. propr.
a) Saxum ali saxum (sacrum) Sveta skala na Aventinu, kjer je Rem priredil ptičegledje: cum Licinia ... aram ... sub Saxo dedicasset CI., res nomina fecit: appellant saxum O.
b) Saxum (saxum) ali saxum Tarpēium (gl. Tarpēius) Tarpejska skala (pečina) na Kapitolu: PL., CI. EP., DIG. idr., deicere e saxo cives H., Pituanius saxo deiectus est T., tribuni de saxo Tarpeio deiecerunt (sc. Manlium) L.
c) Saxa rubra Rdeče skale, trg s kamnolomi v Etruriji ob Flaminijevi cesti: CI., L., T.
d) saxum Ceraunum (po drugih Ceraunus) Keráv(e)nska skala = Ceraunia (gl. to besedo): PR.
e) occ. skalnat del gore, skalnata gora, skalnat hrib: nubilosa saxa LUCAN., hirta dumis saxa STAT.; poseb. o skalnatem Kapitol(ij)skem griču: Capitoli immobile saxum V., superis habitabile saxum SIL.

2. posamezna skala, posamezen kamen, poseb. (velik) kamen za lučanje: PLIN., AMM. idr., saxum silex L., VITR. kremen, saxum ingens ... ex Capitolio procidit L., in saxo frigida sedi O., pertundunt guttae saxum LUCR., magni ponderis saxa ... in muro collocare C., saxis aut fustibus aliquem praecipitem agere CI., nunc tela, nunc saxa ingerere L., saxa iacere CI., saxis rem gerere O., saxumque e monte revulsum mittere conatur O., subigere saxa SIL., rotare moenibus saxa STAT.; tudi kamen za prače, pračarski kamen: a pueris ii more quodam gentis saxis globosis, ... funda mare apertum incessentes exercebantur L., intorquere saxum SIL.; preg.: saxum volvere TER. (o hudem, napornem delu), inter sacrum saxumque sto PL. ali inter sacrum ac saxum positus AP. (gl. pod sacer); occ.
a) stavbni, gradbeni, rezani kamen: templa saxo structa V., saxum quadratum L. idr. rezani kamen, kvadrast (kvadratast, štirjaški) kamen (kolekt.).
b) bolvan, balvan poseb. marmoren bolvan (balvan) za kipe idr.: non e saxo sculptus CI., canis ante pedes saxo fabricatus eodem stabat O., saxo sollers nunc hominem ponere H.

3. meton.
a) kamnit zid: saxo lucum circumdedit alto O.
b) kamnito poslopje: aurum ... perrumpere amat saxa H.

4. metaf. nekaka cimolska kreda (creta Cimolia), čistilna glina, suknarsko ilo, suknarska ilovica, ki se nahaja kakor skalovje v debelih skladih: (sc. creta) quam vocant saxum. Proprietas saxi (sc. Cimoliae cretae) quod crescit in macerando; itaque pondere emitur, illa mensura proprietas PLIN.

séchoir [sešwar] masculin sušilnica (à linge, à tabac za perilo, za tobak); peč, stojalo za sušenje; sušilnik; stojalo za brisače

séchoir électrique à cheveux električni sušilni aparat za lase, fen
séchoir à air chaud sušilni aparat s toplim zrakom

sóbă -e f peč

stove¹ [stóuv] samostalnik
peč; štedilnik; grelna naprava, toplovod; kurjen (zimski) rastlinjak, topla greda

gas-stove (oil-stove) plinski (petrolejski) štedilnik (peč)

stufa f

1. peč:
stufa a carbone, a gas, a legna, a nafta peč na premog, plin, drva, nafto
stufa elettrica električna peč; radiator

2.
carne cotta in stufa kulin. dušeno meso
fare la stufa alle botti agr. izpirati sode z vrelo vodo

Syrtis -tidis in -tidos, acc. -tim, abl. -te in -tī (tuj. σύρτις sipina v morju)

1. Sírta, ime dveh sipin oz. sipinastih zalivov ob severni obali Afrike: Syrtis maior Velika Sirta pri Kirenajki (zdaj Bengasi oz. Banghāzī) in Syrtis minor Mala Sirta pri Bizakeni (zdaj Gabes): S., L., V., H., O., Pr., Tib., Lucan. (z gen. -tidos), Mel., Plin. (z gen. -tis), Sid.

2. meton. pusto peščeno obrežje ob Sírtah, peščeno področje ob Sírtah: inhospita Syrtis V., per Syrtīs iter aestuosas H., ad litora Syrtis Lucan.

3. metaf. Sírta = skala, čer, peč: Syrtim patrimonii, scopulum libentius dixerim Ci., vitiorum Syrtibus obrui Hier. — Od tod adj.

1. Syrticus 3 (Συρτικός) sírtski: mare, gentes Sen. ph., solitudines Plin.; meton. peščen: ager Sid.

2. Syrtītis -tidis, f ali Syrtītēs -ae, m (tuj. Συρτίτης) sirtítida (sirtitíd) ali sirtít, dragulj, ki ga je bilo mogoče najti v Sirtah: syrtitides in litore Syrtium, iam quidem et Lucaniae, inveniuntur, e melleo colore croco refulgentes, intus autem stellas continent languidas Plin., proximos illis, quos vocant syrtitas, pinnato fulgore radiantes Plin.

test¹ [test] samostalnik
preskus, preizkušnja, poskus; izpraševanje, preiskava, presoja (sposobnosti, kakovosti):
psihologija naloga, vprašanje pri presoji inteligence; test, manjši izpit; preizkusni kamen; kriterij
kemija poskus, analiza, reagent
medicina proba, test; poskusni vzorec; poizkusno vrtanje (za nafto)
tehnično lonec za taljenje ali čiščenje kovine; peč, talilnica za čiščenje kovin (zlata, srebra)
zgodovina prisega zvestobe

a test of (ali for) iron reagent za železo
crucial test najtežja preizkušnja
qualitative (quantitative) test kemija kvalitativna (kvantitativna) analiza
tuberculin test medicina tuberkulinska proba
Wasserman test medicina Wassermannova reakcija
to put to the test preizkusiti
to stand the test prestati preizkušnjo
to take the test zgodovina priseči zvestobo