Franja

opòvrgnuti -nēm ovreči, spodbiti: opovrgnuti dokaz, presudu

override^* [ouvəráid] prehodni glagol
prejahati, utruditi konja pri ježi
figurativno pregaziti, poteptati
figurativno razveljaviti, poničiti, ovreči (veto)
figurativno imeti prednost pred
medicina pretolči se preko

overrule [ouvərú:l] prehodni glagol
odbiti, zavrniti; preglasovati; ovreči, razveljaviti (sodbo)
figurativno voditi, prevladati

per-vertō (stlat. per-vortō) -ere -vertī -versum (per in vertere)

1. prevrniti (prevračati), podreti (podirati): Pl., virgulta, tecta, deorum solia Ci., perversae rupes L. udrte skale (pečine), perverso vulnere S. fr. dregniti (dregati) v rano, kopati po rani.

2. metaf.
a) (pre)obrniti ((pre)obračati), narobe (napak) obrniti (obračati): vetustos mores N. (v nasprotje) obrniti, sprevreči, popačiti, izpriditi, perverso more Ci. proti običaju, v nasprotju z običajem, bellum poscunt perverso numine V. proti volji bogov.
b) spodmakniti (spodmikati), izpodmakniti (izpodmikati), podreti (podirati), strmoglaviti (strmoglavljati), vreči (metati), spodriniti (spodrivati), izpodriniti (izpodrivati) koga: civem egregium iudicii procellā Ci., numquam (sc. ille me) ullo artificio pervertet Ci. zbegati, p. semet, Germanici liberos T., Calpurnia pervertitur T. se prežene, se pošlje v izgnanstvo.
c) ovreči (ovračati), zavrniti (zavračati), zanik(ov)ati, ne prizna(va)ti, razdreti (razdirati), razveljaviti (razveljavljati), odpraviti (odpravljati), pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), pogubiti (pogubljati): omnia iura, vectigalia Ci., amicitiam Ci., civitatem, Thasum N. — Od tod adj. pt. pf. perversus 3, adv. -ē

1. obrnjen: oculi perversissimi Ci. zelo krivoglede, zelo škileče (škilave), comas induere perversas O. lasuljo dati narobe na glavo, si quisque capite deorsum pendeat perversus est utique situs corporis et ordo membrorum Aug.

2. metaf.
a) napačen, nepravi, kriv, razumu nasproten, nerazumen, nerazumski, nesmiseln; izprijen, izmaličen, spačen, izrojen, nenaraven, protinaraven, perverzen; kot adv. napak, narobe: Hier., Tert. idr., mens O., homo, sapientia, religio Ci., perverse facere Pl., perverse errare Pl. močno (hudo) se motiti, beneficiō perverse uti Ci., quō quid potest dici perversius? Ci.; subst. n: ratio in perversum sollers Sen. ph. nesmiselno delujoča pamet.
b) hudoben: Menalcas V. zavistni, nevoščljivi.

pòbiti pȍbijēm
I.
1. zabiti: pobiti kolac u zemlju
2. pobiti, potolči, pomoriti: pobiti sve neprijatelje
3. pobiti: grad je pobio polja
4. ovreči: pobiti kriva mišljenja
5. znižati: pobiti cijene
6. poklepati mlinski kamen
II. pobiti se pobiti se: pobiti se oko nasljedstva pobiti se, zravsati se zaradi dediščine; pobiti se s pameću skregati se s pametjo

quebrantar pre-, raz-, zlomiti, razbiti, streti; ukriviti, upogniti; zmečkati, raztolči; oslabiti; mučiti, nadlegovati; oskruniti; prekršiti (zakon); ovreči (oporoko); odtočiti (vodo)

quebrantarse razbiti se; onemoči

rechazar [z/c] odbiti; od-, pre-gnati, ovreči, spodbiti

rechazar el agua biti nepremočljiv
rechazar un ofrecimiento odkloniti ponudbo
rechazar un golpe odbiti udarec
rechazar una proposición odkloniti predlog
¡rechazad las imitaciones! svarimo pred ponaredbami!

redargüir [-uy-, gu/gü] ovreči, spodbiti; odbiti, odkloniti

red-arguō -ere -uī -ūtum (re in arguere)

1. z razlogi odbi(ja)ti, utemeljeno zavrniti (zavračati), spodbi(ja)ti, izpodbi(ja)ti, z dokazi pobi(ja)ti, ovreči, na laž postaviti (postavljati) koga: N., Suet. idr., redargue me, si mentior Ci., dies redarguet verba V., improborum prosperitates redarguunt potestatem deorum Ci. kažejo, da je ni; abs.: quis redarguerit? Ci.

2. (skoraj = coarguere) (ob)dolžiti, (o)kriviti koga česa, (po)očitati komu kaj: aliquem ignorantiae, stultitiae redarguere Lact.

3. neovrgljivo (neovržno) dokaz(ov)ati (z ACI): rationem falsam esse Gell.

re-fellō -ere -fellī (re in fallere) kaj kot zmotno (napačno) zavrniti (zavračati), ovreči (ovračati), z dokazi pobi(ja)ti, oporeči (oporekati), dokazati (dokazovati) nasprotno: refellito, si poteris Ci., hunc testem meum refelli volo Ci., ut id, quod contra diceretur, refellere possemus Ci., refellere et redarguere mendacium Ci., horum nihil Ter., dicta V., crimen commune ferro V. zatreti, odpraviti.

refutar ovreči, zavrniti, odkloniti, odbiti; oporekati

refute [rifjú:t] prehodni glagol
ovreči; spodbi(ja)ti

réfuter [refüte] verbe transitif ovreči, spodbiti

réfuter une théorie, des objections ovreči neko teorijo, ugovore

re-fūtō -āre -āvī -ātum (prim. cōn-fūtō)

1. odbi(ja)ti, nazaj (po)gnati, nazaj tirati, nazaj tiščati, odgnati (odganjati), odvrniti (odvračati): nationes bello Ci.

2. metaf.
a) odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), odkloniti (odklanjati), zavreči (zametati), zaničevati, ne marati: virtutem aspernari ac refutare Ci., cupiditatem alicuius Ci., clamorem Ci., vitam S. fr.
b) kako trditev zavrniti (zavračati) kot napačno = ovreči (ovračati), spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti), zanikati (zanikovati, zanikavati), ne prizna(va)ti: quae a me dicta sunt, non refutabis Ci., oratio re magis quam verbis refutata Ci., Fors dicta refutet ! V. Usoda, odvrni … = Usoda, ne zadeni … !; pesn. z ACI: si quis corpus sentire refutat Lucr.

rejoin² [ridžɔ́in] prehodni glagol & neprehodni glagol
pravno odgovoriti (na obtoženčev ugovor), ovreči, odvrniti, zavrniti

re-pellō -ere, reppulī (zlasti pri pesnikih, iz *re-p(e)puli) in repulī, repulsum

1. odsuniti, odriniti (odrivati), odbi(ja)ti, odpahniti (odpahovati): Tethys repagula reppulit O., mensas, aras O. prevrniti, prekucniti, aliquem a genibus suis Ci., naves a terra Auct. b. Alx. = tellurem (sc. a mari) O. odpluti, odjadrati, cute reppulit ictus O., aere repulsum V. odskočivši (odbivši se) od ščita, tegumenta ad repellendos ictus Ci. na katerih (od katerih) se odbijajo udarci, aera repulsa Tib. (= klopotanje, rožljanje bakrenih (medenih) stvari, ki se odbijajo, ko kdo z njimi udarja drugo ob drugo =) ropotci, udarjani drug ob drugega; pesn.: pede Oceani amnes repellere V. odriniti Ocean = dvigniti (dvigovati) se, vziti (vzhajati) iz Oceana, impressā hastā tellurem repellere O. upreti se na kopje in se dvigniti v zrak.

2. nazaj gnati, (nazaj) odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), odbi(ja)ti, (od)poditi, prepoditi: barbaros reppelerent N., repellere hostes Vell., ver hiemem repellit O.: izhodišče: equites fundis repellere Cu., repellere hostes ex urbe Ci., a porta C.; smerišče: in oppidum hostes C.; z abl. instrumenti: hostem telis repellere C., clavis ac fustibus repelluntur Ci.

3. metaf.
a) pregnati (preganjati), odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti, braniti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), preprečiti (preprečevati): Col., Vell. idr., a spe repulsus C., pericula Ci., iniuriam L., dolorem a se repellere Ci., vim vi Ci., furores Clodii a cervicibus civium Ci., facinus O., contumeliam Ci. ali iracundiam T. psovanja, a verā ratione repulsum Lucr. oddaljeno.
b) odbi(ja)ti kaj, ne marati za kaj, česa, odkloniti (odklanjati), ovreči, zavreči (zametati, zametavati), zavrniti (zavračati): a quo repulsus (sc. graculus) Ph., hinc quoque repulsus N., repulsus ab amicitia S., conubia V., ipsamque precesque repellit (zevg.) O. zavrne, saepe repulsus eas Pr. prezrt, repulsi proci O., repulsus amor O., haud repulsus abibis S. ne propadeš (prim. repulsa), repulsus veritatis viribus Ph. zavrnjen, torej izpodbit.
c) v kako stanje pahniti (pehati), poriniti (porivati), potisniti (potiskati): ad meretricium quaestum H. Adj. pt. pf. repulsus 3 oddaljen: quod procul a verā nimis est ratione repulsum Lucr., ecquis publicis negotiis repulsior Ca. ap. Fest.

re-prehendō -ēre -prehendī -prehēnsum, skrč. re-prendō -ēre -prēndī -prēnsum (re in prehendere)

1. prijeti in zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati), trdno prije(ma)ti, trdno prijeti (držati), popasti (popadati), (z)grabiti: Suet. idr., reprehensi ex fugā Persae Cu., duas naves reprehensas excipiunt C., membra reprensa O., reprehendere hunc pallio Pl., quosdam consul manu reprehendit L.; prim. (pren.): revocat virtus vel potius reprehendit manu Ci.; pren.: euntes ab exitio reprehendere Lucr., cursus vestros Pr., genus pecuniae Ci., me reprehendi Ter. zadržal (vzdržal) sem se = previdno sem molčal, vitae vinculum reprehendere Lucr., elapsum semel non ipse possit Iuppiter reprehendere Ph., pernoscite, furtumne factum existimetis an locum reprehensum (potem razpravljan, pozneje obravnavan), qui praeteritus neglegentiā est Ter.

2. metaf. prijeti, zgrabiti koga = napasti (napadati), lotiti (lotevati) se koga, česa, (po)svariti, zavrniti (zavračati), (po)kazati, (po)grajati (naspr. probare, laudare): Ter., Plin., Col., Suet. idr., reprehendere aliquem in eo, quod … Ci., N., consilium C., nihil in Homero H., se ipse reprehendit N., reprehendere et accusare populi temeritatem Ci.

3. kot ret. t.t. ovreči (ometati), izpodbi(ja)ti, spodbi(ja)ti: Ci.

reprove [riprú:v] prehodni glagol
karati, ukoriti, ošteti, ozmerjati; grajati (kaj), ne odobravati, zavračati
arhaično ovreči, spodbijati, dokazati kot neresnično, dokazati (zmoto)

re-texō -ere -texuī -textum (re in texere)

I.

1. (stkano) raztkati, zopet razparati: Stat. idr., Penelope telam retexens Ci., tarda nocturno tela retexta dolo O.

2. metaf.
a) luna quater iunctis cornibus orbem implevit quaterque tenuata retexuit O. se je napolnila in zmanjšala, haec (sc. corpora) non possunt retexi Lucr. se zopet sprostiti, zopet razpasti.
b) ovreči, zanikati (zanikovati, zanikavati), negirati, razveljaviti (razveljavljati), preklicati (preklicevati), uničiti (uničevati): Stat., Sen. ph., Ap. idr., iam retexo orationem meam Ci., praeturam, superiora Ci., scriptorum quaeque retexens H. predelavajoč, an me ipse retexam Matius ap. Ci. ep. ali naj se sam preobrazim, opus retexere O. —

II. zopet (znova) (s)tkati, (za)snovati, (na)snovati; od tod pesn. obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati): properata retexite fata O. oživite zopet prezgodaj umrlo, cursu quinque orbes explent totidemque retexunt O., retexitur ordo O.; poseb. pripovedovaje (pripovedujoč) ponoviti (ponavljati), obnoviti (obnavljati): Lamp. idr., ordine singula retexere Ap., belli Troici causam Aus., nonas Stat. spominjati se.

re-vincō -ere -vīcī -victum (re in vincere)

1. zmagovito, popolnoma, docela, povsem premagati (premagovati), poraziti (poražati), nadvladati (nadvladovati), zatreti (zatirati), (za)dušiti: catervae consiliis iuvenis revictae H., vires (sc. ignis) aliquā ratione revictae Lucr.; metaf.: revincere coniurationem T.

2. occ. pobi(ja)ti koga s protidokazi, ovreči, spodbi(ja)ti, izpodbi(ja)ti, dokazati komu nasprotno (nasprotje), navesti (navajati) komu nasprotne dokaze: quaere argumenta, si qua potes; numquam enim hic revincetur Ci., crimina rebus revicta verbis confutare nihil attinet L. kjer dejstva dokazujejo nasprotno, tam ni treba spodbijati ničesar, revinci in culpa et maleficio Gell., in mendacio Icti., crimina revicta rebus Icti.