Franja

Zadetki iskanja

  • index -icis, m, f (indicāre)

    1. (na)znanilec, (na)znanilka, naznanjevalec, naznanjevalka, (s)poročevalec, (s)poročevalka: venit index ad Dinaeam, qui nuntiaret ei … Ci., structas principi insidias index idem et testis dicebat Ci., navis … certis indicibus tenebatur Ci.

    2. occ. izdajalec, ovaduh (ovadnik) po poklicu, ogleduh: Oppianicus illum indicem pecunia corrumpit Ci., me oppugnavit per indicem Vettium Ci., nullo sub indice O. na pobudo nobenega ovaduha.

    3. meton. (o stvareh) znak, dokaz, razodetek, „izdajalec“, „izdajalka“: si basim tamquam indicem sui sceleris sustulisset Ci., laesi pectoris index O. znak, auctoris anulus index O. ki izdaja pisatelja, vox index voluntatum Ci., digitus i. H., Isid., tudi samo index Ci. ep. kazalec.

    4. occ.
    a) „naznanilo“ („napoved“) = zaznamek, vsebina: Varr., Q., Sen. ph., hic enim est legis index Ci.
    b) „napoved“ = naslov, napis: Tib., indicibus librorum deceptus Ci., i. orationis L., tabula posita est cum indice L. z napisom. c) pesn.: preizkusni kamen, kamen izkusnik, zlatarska oslica: silex, qui … dicitur index (= gr. βάσανος) O.
  • indic [ɛ̃dik] masculin, populaire (policijski) ovaduh
  • indicateur, trice [-katœr, tris] adjectif kazalen; masculin kazalec; indikator; vozni red; (policijski) ovaduh; populaire nos

    (doigt) indicateur kazalec na roki
    plaque féminin indicatrice ulična tablica
    poteau masculin indicateur kažipot
    indicateur d'altitude višinomer
    indicateur de pression de la vapeur merilec parnega pritiska
    indicateur de niveau d'eau vodomer, vodokaz
    indicateur de tours števec obratov
    indicateur de vitesse brzinomer
    indicateur d'air merilec vetra
  • informant [infɔ́:mənt] samostalnik
    obveščevalec, -lka, poročevalec, -lka
    pravno ovaduh
  • informer [infɔ́:mə] samostalnik
    ovaduh, -hinja
    pravno vložnik tožbe
  • iscariōta

    A) agg. (m pl. -ti) ekst. knjižno iškarijotski; izdajalski:
    Giuda iscariota Juda iškarijot

    B) m, f (m pl. -ti) ekst. knjižno iškarijot, izdajalec, ovaduh; judež
  • Konfident, der, (-en, -en) zaupnik; ovaduh
  • nark [na:k]

    1. samostalnik
    britanska angleščina, sleng vohljač, ovaduh

    2. neprehodni glagol
    vohljati za kom, ovajati; nergati

    britanska angleščina, sleng nark it! nehaj!
  • nūntiātor -ōris, m (nūntiāre)

    1. oznanjevalec, naznanjevalec, znanilec, glasnik, sel: Eccl.

    2. ovaduh, ovajalec: Icti.; poseb. ovaditelj, prijavitelj kake nove v njegovo škodo zgrajene stavbe, ugovarjalec: Icti.
  • òdājnīk m ovaduh, denunciant
  • potkazìvāč -áča m ovaduh
  • prokazìvāč -áča m ovaduh
  • rapporteur, euse [-pɔrtœr, öz] adjectif tožljiv; poročevalski; masculin, féminin tožljivec, -vka, ovaduh, -inja; juridique, parlement poročevalec; masculin, (géometrie) kotomer, transporter

    sa sœur est rapporteureuse sournoise njegova sestra je potuhnjena tožljivka
  • relator [riléitə] samostalnik (redko) ➞ relater
    ovaduh
  • riportatore m (f -trice)

    1. poročevalec, poročevalka

    2. prenašalec, prenašalka (novic); ovaduh, špicelj
  • rivelatore

    A) agg. (f -trice) odkriteljski; razkriteljski

    B) m

    1. razkrivalec; ovaduh

    2. ekst. kazalec; indic, znamenje, znak

    3. elektr. demodulator

    4. foto razvijalec
  • shamus [šéiməs] samostalnik
    ameriško, sleng policist; ovaduh, denunciant
  • sicofante m

    1. hist. sikofant; ovaduh; izsiljevalec

    2. ekst. knjižno ovaduh, špicelj; obrekljivec
  • sicofante moški spol ovaduh, obrekljivec
  • snitch [snič]

    1. samostalnik
    sleng tožljivec; ovaduh, denunciant

    2. neprehodni glagol
    sleng ovaditi, zatožiti, denuncirati; (u)krasti, zmakniti