Franja

discutiō -ere -cussī -cussum (dis in quatere)

1. razbi(ja)ti, razrušiti (razruševati), (raz)drobiti: Auct. b. Alx., Iuv., Sil., dentes Luc. ap. Non., ne saxa ex catapultis latericium discuterent C., deûm delubra suasque discutit … fulmine sedes Lucr., columna rostrata … tota ad imum fulmine discussa est L., tribus arietibus aliquantum muri discussit L., tempora (senci) discussit … malleus ictu O., saxo discutit ossa O., ossa discussi oris (lobanje) O., discussa nubes O. razdeljen, raztegnjen, cassis discussa Cu.

2. razgnati (razganjati), pregnati (preganjati), razpustiti (kak zbor), odpraviti (odpravljati): nefarios (nocturnos) coetūs L., discusso Boeotico concilio L., discutere gladio et caede comitia Vell., umbras Lucr., V., caliginem L., Cu., tenebras O., discussā nocte Lucan., discutere nebulam Plin., e se favillam Plin. na vse strani razpihovati, fluctus Mel., fortiter claustra Petr., nivem C. na obeh straneh skidati, toda: nix discussa (sc. sole) Cu. raztopljen, skopnel, discussā nive Val. Fl.; occ. (voj.) sovražnika razkropiti, razpršiti: Cato discutit Etruscos, Gabinius Marsos Fl., hostiles turmae gravi sunt repulsā discussae Amm.; pren.
a) pregnati (preganjati), odpraviti (odpravljati): discussa est caligo Ci., discutienda sunt ea, quae obscurant Ci., discutere animi tenebras Lucr., ut primum discussae umbrae et lux reddita menti V., fallaciarum nube discussa Amm.
b) kakšno telesno ali duševno stanje pregnati (poseb. medic.), odpraviti, znebiti se česa, otresti se česa: purā somnum sibi lymphā Pr., animi corporisque soporem (zaspanost), ebrietatem Cu., Petr., Plin., crapulam Plin., crapulam cum somno Ap., unctione sudorem Sen. rh., mentis error discutitur, si … Col., discutere morbum, febrem, febrem somno, aliquid medicamentis, reliquias morbi Cels.

3. pren.
a) pregnati = odpraviti, odstraniti, odvrniti, spodnesti, izničiti, ubraniti, razdreti, podreti (npr. namero), zatreti, pass. tudi = razbiti se, razdreti se: periculum L., periculum consilio Ci., caedem Ci., omnem cunctationem eius Ci., eorum advocationem manibus, ferro, lapidibus Ci., eorum captiones Ci. ali crimen Q. spodbijati, ovreči, eam rem L., destinata (acc. pl.) fortuna discussit Cu. je spodnesla, discutere condiciones pacis Vell., gliscentem in dies famam fors discussit T., proditionis consilia discutere Iust., res consensu patrum discussa est L. se je razbila.
b) preiskovati, razpravljati, preudarjati, pretresati: somnii verba Macr., parabolarum … iam discussa quaestio est Tert. — Adv. komp. pt. pf. discussius natančneje: M.

disimpegnare

A) v. tr. (pres. disimpegno)

1. odvezati (česa); narediti razpoložljivo; sprostiti, sproščati

2. odkupiti, vzeti iz zastavljalnice

3. opraviti, opravljati; izvršiti, izvrševati:
disimpegnare le proprie mansioni opravljati svoje dolžnosti

B) ➞ disimpegnarsi v. rifl. (pres. mi disimpegno) rešiti se (obveze); znajti se; voj. (sganciarsi) otresti se (sovražnikovega pritiska)

dževápiti džèvāpīm
I. odgovoriti, odgovarjati: u Stambolu dževapeći caru
II. dževapiti se otresti se, znebiti se: kad sam pasulj kuvao na solunskom frontu, Francuzi su hteli prste da pojedu. Nisam mogao da se dževapim

emancipare

A) v. tr. (pres. emancipo)

1. razglasiti za polnoletnega

2. pren. osvoboditi, osvobajati; osamosvojiti, osamosvajati

B) ➞ emanciparsi v. rifl. (pres. mi emancipo) osvoboditi se, osamosvojiti se, otresti se:
emanciparsi della dipendenza economica otresti se gospodarske odvisnosti

fling off prehodni glagol & neprehodni glagol
speljati na napačno pot, otresti se; odsloviti; odbrzeti

herunterschütteln von otresti z

isperdášiti ispèrdāšīm
1. nategniti: ćurčija is-perdaši kožu koju hoće da uredi
2. ekspr. slabo oceniti koga, grdo opisati, prikazati koga
3. ekspr. otresti se koga, odpraviti koga, pokazati komu pot domov: isperdašiti koga

loskommen^* iztrgati se, odtrgati se (von od); (loswerden) otresti se (von česa)

nahrulíti i nahrúliti -im izderati se na koga, otresti se na koga, obrecnuti se, osjeći (-seći) se na koga: nahruliti koga kot psa

odklátiti -im omlatiti, motkom otresti: odklatiti jabolko

oklatíti i oklátiti -im omlatiti, otresti plodove s drveta: oklatiti hruške, orehe

opŕhati -am
1. oprati, okupati pod tušem, istuširati: oprhati otroka; oprhati se z vročo vodo
2. lakim udarcima otresti: oprhati drobtine s krila; oprhati si sneg z obleke

opŕhniti -em
1. v. oprhneti: mokri snopi oprhnejo; oprhniti od vlage
2. lakim udarcima otresti, ukloniti: oprhniti prah z obleke

otêpsti otepem
I.
1. lako udarajući otresti: sneg s klobuka, prah z obleke
2. omlatiti: otepsti oreh, jablano
3. udarajući snopom po buretu ili sličnom predmetu istresti, istjerati (-ter-) zrnje iz klasja: otepsti nekaj snopov pšenice
4. ekspr. pojesti: otepsti dva kosa kruha
II. otepsti se otresti se, kurtalisati se: otepsti se neprijetnih gostov; otepena ženska
sokačara

otŕkati -am kuckajući otresti: otrkati sneg s čevljev

òtrsiti -īm
I.
1. končati, opraviti: mogao si to sam otrsiti
2. odpraviti: pop kad otrsi ženu, zovne onoga seljaka
II. otrsiti se otresti se, znebiti se: otrsiti se posla, dužnosti

re-levō -āre -āvī -ātum (re in levāre)

1. zopet (znova, ponovno) vzdigniti (vzdigovati), zopet (znova, ponovno) dvigniti (dvigati, dvigovati): e terra corpus O., in cubitum relevo mea membra O. naslanjati se na … ; caput (pren.) Lucan.

2. lajšati, olajšati (olajševati): epistulam Ci., vimina curva (koše, ulje, čebelje panje) O.; z abl.: alvum stercore Hier., relevari longā catenā O.; abs.: minimo relevari labore O. zlahka roditi.

3. metaf.
a) (u)blažiti (ublaževati), (o)lajšati (olajševati), zlajšati (zlajševati), polajšati (polajševati), (po)tolažiti, (u)tolažiti, (u)tešiti, potešiti, poteščati, (od)pomoči (pomagati), odpraviti (odpravljati), pregnati (preganjati), zmanjšati (zmanjševati): morbus istius poenā relevatus Ci., communem casum misericordiā hominum Ci., meos releves aestus O. (o)hládi, relevare luctum, famem, sitim O., studium laboremque Plin. iun.
b) komu nuditi olajšanje (olajšavo, (od)počitek, oddih), narediti, da komu odleže (da si kdo oddahne, se odpočije, počije), poživiti (poživljati), osvežiti (osveževati), rešiti (reševati), osvoboditi (osvobajati): pectora mero O., membra sedili O., cuius mors te ex aliqua parte relevavit Ci., potius relevare (opogumiti (opogumljati), tolažiti, tešiti) quam castigare Ci.; med. relevari rešiti (reševati) se, osvoboditi (osvobajati) se, otresti (otresati) se, odpoči(va)ti se, oddahniti (oddihovati) si (se), opomoči si: cura et metu relevati esse videbimur Ci., relevata res publica Ci., non est in medico semper, relevetur ut aeger O.
c) oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati) kakega bremena: publicanos tertiā mercedum (najemnine) parte Suet. odpustiti jim, oprostiti jih, spregledati jim, pogledati jim skozi prste.

scapolare³

A) v. tr. (pres. scapolo) pren. pog. uiti (čemu), izogniti, izogibati se (česa)
scapolarsela popihati jo

B) v. intr. otresti se; izmakniti, izmikati se:
scapolare da un impegno izmakniti se obveznosti

scrollare

A) v. tr. (pres. scrōllo) stresti, stresati:
scrollare un ramo stresati vejo
scrollare il capo odkimavati
scrollare le spalle skomigniti, zmigovati z rameni

B) ➞ scrollarsi v. rifl. (pres. mi scrōllo)

1. stresti, stresati se:
scrollarsi di dosso qcs. otresti se česa

2. pren. otresti se pobitosti, zbrati se, zdramiti se

semer [səme] verbe transitif (po)sejati; posuti (de z), potresti, natresti; familier otresti se, znebiti se (quelqu'un koga)

semer du blé, des légumes sejati žito, zelenjavo
semer son argent razsipavati z denarjem
semer la discorde, la mort sejati neslogo, smrt
semer des fleurs sur la chaussée potresti, posuti cvetlice po cestišču
semer de faux bruits širiti napačne govorice
nous avons réussi à semer l'importun qui nous suivait posrečilo se nam je otresti se nadležneža, ki nam je bil za petami
récolter ce qu'on a semé (po)žeti, kar smo (za)sejali
qui sème le vent récolte la tempête (proverbe) kdor veter seje, vihar žanje