atherōma -atis, n (gr. ἀϑέρωμα) pšenčav otok na glavi: Cels., P. Veg.
Atlās, rok. tudi Atlāns, -antis, acc. v prozi večinoma -antem, pesn. včasih tudi -anta, voc. Atlā, m (Ἄτλας) Atlas, Atlant, Titan, sin Titana Japeta in Klimene (ali Azije), Menetijev, Prometejev in Epimetejev brat, ljubitelj zvezdoslovja; Plejona mu je rodila sedmero Plejad, Ajtra (Aethra Αἴϑρα) sedem (ali pet po Hyg.) Hijad, Hesperida pa Hesperidke; bil je tudi oče Nimfe Kalipso. Po Hom. je bog, ki drži nebeške stebre, nebo in zemljo narazen, po Hes. pa nosi nebo samo z glavo in utrujenimi rokami, baje za kazen, ker se je bil udeležil titanskega boja. Po poznejšem mitu mavretanski kralj, ki ga je Perzej spremenil z Meduzino glavo v kamen (ali goro), ker mu je bil odrekel gostoljubnost: Ci., O. Od tod Atlās Atlant, visoko Atlantsko gorovje v Mavretaniji, na katerem naj bi po mitu slonelo nebo: V., O., Hyg., Vitr.; apel. = dolgin: Iuv. (ironično o nekem pritlikavcu). — Od tod
I. adj.
1. Atlantēus 3 (Ἀτλάντειος)
a) Atlantov (= Titana Atlanta): Pleiades O.
b) atlantski (= ki se tiče Atlantskega gorovja), zahodnoafriški, libijski: finis H., gurges Stat., Oceanus Cl. Atlantsko morje, populi Amm. ob vznožju Atlanta.
2. Atlantiacus 3 = Atlantēus b): litus Sil., profundum Aus.
3. Atlanticus 3 (Ἀτλαντικός) = Atlantiacus: mare Ci., Mel., Plin. ali aequor H., Mel. ali Oceanus Mel., Plin. Atlantsko morje, Cambolectri Plin. mestna občina v Narbonski Galiji, accola, regna Sil., munera Mart. iz atlantskega (citrovega) lesa.
4. Atlantis -idis, f atlantska, zahodnoafriška, libijska: silva Lucan. citrov gozd, citrovje.
— II. subst.
1. Atlantēs -um, m (Ἄτλαντες) Atlanti,
a) iz zemlje rojeni velikani, tudi Gigantes: Naev. ap. Prisc.
b) ljudstvo v notranji Afriki: Mel., Plin. (z acc. Atlantas).
2. Atlantia -ae, f Atlantija, star. ime za Etiopijo: Plin.
3. Atlantion -iī, n atlas, prvo vratno vretence, ki nosi celotno breme glave in drugih vratnih vretenc (po Atlantu): Plin.
4. Atlantis -idis, f Atlantida, Atlantski otok, bajni otok v Atlantskem morju nasproti Atlantskega gorovja; po Platonu naj bi se ta otok pogreznil v morje: Plin.; v novejšem času ga imajo za Ameriko ali za del po potresu pogreznjene vzhodne Indije ali za potopljeni otok, katerega ostanki so morda Kapverdski otoki.
5. patronim
a) Atlantiadēs -ae, m (Ἀτλαντιάδης) Atlantid, Atlantov potomec: α) Mercurius, sin Atlantove hčere Plejade Maje: O., M. (z acc. Atlantiadem). β) Hermaphroditus, Merkurjev in Venerin sin: O.
b) Atlantias -adis, f (Ἀτλαντιάς) Atlantida, Atlantova hči: sorores Sil. Plejade.
c) Atlantis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Ἀτλαντίς) Atlantida, Atlantova hči; v sg. α) Electra, ena izmed Plejad: nymphe, Electra O. β) Calypso: Tib.; v pl. Atlantidēs -um, f Atlantide, Plejade in Hijade kot ozvezdje: V., Col., Hyg., Vitr.
č) Atlantius -iī, m Atlantij, Atlantov potomec: Hyg.
atoll [ətɔ́l] samostalnik
koralni otok, atol
Bohrhubinsel, die, Technik vrtalni otok
búnka ž
1. oteklina, otok od udarca, čvoruga: iz pretepa je odnesel -o na čelu
2. udarac šakom: dobiti -e
3. glavić: palica s srebrno -o
4. krupna, zadrigla djevojka (dc-), cipulja
burladero moški spol zavetje za bikoborce; cestni prometni otok
canārius 3 (canis) pasji: canaria herba Plin. bot., najbrž prstasti bar. Kot nom. propr.
1. Canāria (īnsula) Kanarski otok, eden od Blaženih otokov (insulae fortunatae) v Atlantskem oceanu; tako so ga imenovali zaradi številnih psov: Plin., M.; v pl. Canāriae īnsulae Kanarski otoki, Kanari: Arn.
2. Canāriī -ōrum, m Kanarci, mavretansko ljudstvo, ki se je hranilo s pasjim mesom: Plin.
Colubrāria -ae, f (coluber) Kolubrarija, Kačji otok, eden od Balearskih otokov: Mel., Plin., Isid.
coral-island [kɔ́rəlailənd] samostalnik
koralni otok, atol
edém m (gr. oídema) edem, vodeni otok
enisle [ináil] prehodni glagol
poetično narediti otok; dati na otok, izkrcati na otok
figurativno osamiti, izolirati
fabārius 3 (faba) bobov: Ca. Kalendae fabariae = Iuniae (meseca junija namreč dozori bob, ki so ga rabili za žrtvovanje): Macr.; subst.
1. Fabāria -ae, f (insula) Bobov otok (zdaj Borkum): Plin. (ki govori tudi o več Bobovih otokih).
2. fabāriī -ōrum, m bobojedci: Isid.
Flußinsel, Flussinsel, die, rečni otok, osredek
gallīnārius 3 (gallina) kurji, kokošji, za kokoši: curator gall. VARR. kurji praznik, scala CELS. kurnik, vasa COL. Kot nom. propr.
a) insula Gallīnāria „Kurji otok“ v Tirenskem morju pri Kumah (zdaj Isola d'Albengo): VARR.
b) silva Gallīnāria „Kurji les“, smrečje v Kampaniji blizu Linterna: CI. EP., enako (pesn.) Gallīnāria pinus: IUV. – Subst.
1. gallīnārius -iī, m kokošar, kurji paznik: VARR., CI.
2. gallīnārium -iī, n kurnik, kurnjak: COL., PLIN.
Haltestelleninsel, die, postajališčni otok
holm(e) [hóum] samostalnik
rečni otok, nižina ob reki
īnsulātus 3 (īnsula) v otok spremenjen: Ap., Aug.
islote moški spol skalnat otok; (majhen) rečni otok
javeau [žavo] masculin naplavljen otok peska, blata, ipd.
Koralleninsel, die, koralni otok