Franja

обма́цати -цаю док., otípati -am dov.

ощу́пати -паю док., otípati -am dov., potípati -am dov.

ощупывать, ощупать otipa(va)ti

пощупать otipati;
п. пульс otipati žilo

прощупывать, прощупать pretipa(va)ti, otipa(va)ti

dodírnuti dòdīrnēm
I.
1. dotakniti (se): postelja nije dodirnuta; dodirne mu ruku; govornik je dodirnuo i ovo pitanje
2. potipati, otipati: - prstom zid
II. dodirnuti se dotakniti se: dodirnuti se šešira; propao u crnu zemlju tko mi se dodirnu bake naj ga pogoltne črna zemlja, kdor bi se dotaknil moje babice

ìspipkati -ām ekspr. na rahlo otipati, po malem kaj izvleči iz koga: on je ispipkao masu pojedinosti

palpar po-, o-tipati; tavati, tipati

prae-contrectō -āre (prae in contrectāre) (po)prej (p)otipa(va)ti: spectat eam Tereus praecontrectatque videndo osculaque et collo circumdata bracchia cernens O.

prae-temptō (prae-tentō; prim. temptō ) -āre -āvī -ātum

I.

1. (po)prej otipa(va)ti, (po)prej preisk(ov)ati: Suet. idr., iter baculo O., iter corniculis Plin. (o polžih), praetemptatque manu silvas O., aestuaria ac silvas T.

2. (po)prej poskusiti (poskušati), (po)prej preizkusiti (preizkušati): pollice chordas O. brenkaje zaigrati uvod (uvodni del, preludij); pren.: sententiam, vires O., crimina T., misericordiam iudicis Q. —

II. (frequ. glag. praetendere)

1. pred seboj (po)držati: pallia Cl.

2. metaf. kot (za) pretvezo (izgovor) navesti (navajati), „pretvesti“ („pretvezati“), izgovoriti (izgovarjati) se s čim, na kaj: impia praetentans vulnera Val. Fl.

taste² [téist] prehodni glagol
(p)okusiti, (p)okušati (jedi); preskusiti, preiskati; jesti majhne zalogaje; jesti, piti; (ob)čutiti, izkusiti, doživeti; poskušati; uživati; ohs (p)otipati
figurativno poskusiti
neprehodni glagol
imeti okus (of po)
figurativno dišati (of po)
po(s)kusiti, doživeti (of kaj)

to taste blood figurativno priti na okus
to taste of salt imeti okus po soli, po slanem
the milk tastes sour mleko ima kisel okus

grope [group] neprehodni glagol & prehodni glagol (for, after)
tipati, tavati

to grope a hen otipati kokoš (če ima jajce)
to grope one's way towards pretipati se kam

občuti|ti¹ (-m) fiziološko:

1. svetlobo, barve, slano …: empfinden; (otipati) fühlen, erfühlen

2. bolečino, mraz, toploto: empfinden, fühlen; lakoto, bolečino: spüren, verspüren

3. (imeti občutek) das -gefühl haben (prostorsko das Raumgefühl haben)

4. figurativno (okusiti) zu spüren bekommen (palico den Stock zu spüren bekommen), zu fühlen bekommen

otipava|ti (-m) otipati befühlen; befingern, fingern (in); tasten, (etwas) betasten, herumtasten (in); sistematično: abtasten

otipávati (-am) imperf. glej otipati | otipavati

palpata f otipanje:
dare una palpata a qcs. kaj hitro otipati

pulso moški spol pulz, utrip; zapestje; figurativno moč v pesti; figurativno pisava; previdnost, opreznost

pulso débil slaboten pulz
pulso firme mirna roka (npr. pri streljanju)
pulso frecuente, pulso rápido hiter pulz
pulso intermitente prenehajoč pulz
pulso precipitado povišan utrip
vino de pulso močno vino
a pulso iz proste roke (streljati); prostoročno (risati)
dibujo a pulso prostoročno risanje
con mucho pulso zelo vestno
de pulso pametno
sacar a pulso doseči s trudom in vztrajnostjo
le tiembla el pulso roka se mu trese
tomar el pulso (a) komu pulz otipati
quedarse sin pulso(s) okamneti od strahu

pulz pouls moški spol , pulsation ženski spol

otipati komu pulz tâter le pouls à quelqu'un (tudi figurativno)

púlz pulse

otipati, potipati komu púlz to feel (ali to take) someone's pulse
zdravnik mi je otipal púlz the doctor felt my pulse

tâter [tɑte] verbe transitif potipati, otipavati; figuré preiskovati; sondirati; vleči kaj iz koga; verbe intransitif tipati, po-, preskusiti (de quelque chose kaj)

se tâter preskusiti, pretehtati svoje moči (pred kako odločitvijo)
tâter le pouls otipati utrip žile
tâter le terrain (figuré) sondirati teren
tâter d'un métier poskusiti kak poklic
il n'a pas tâté à ce plat ni pokusil, ni se dotaknil te jedi
(familier) y tâter spoznati se na kaj, biti poznavalec česa