stupeō -ēre -uī (—) (najbrž iz indoev. kor. *stup- suvati, biti, udariti in z udarcem omamiti; prim. lat. stuprum, gr. τύπτω tolčem, udarjam, τύπος udarec, vtis, τυπάς -άδος tolkač, kladivo)
1. biti negiben, biti tog, biti drevén, biti odrevenel, (o)dreveneti, biti okorel, okore(va)ti, biti okrepel, biti otrpel, otrpevati, biti (ves) trd, otrde(va)ti: Sen. rh., Sen. ph. idr., cum hic semisomnus stuperet Ci., mater ad auditas stupuit ceu saxea voces O., stupentia membra Cu., torpescunt stupentque pallentes Plin.; metaf. (o neživih ali abstr. subj.) obstati, zasta(ja)ti, ustaviti (ustavljati) se, poleči (polegati) (se), pomiriti (pomirjati) se, umiriti (umirjati) se: Petr., Sen. tr. idr., stupuit Ixionis orbis O., stupuerunt verba palato O., stupuerunt flumina brumā Val. Fl., unda, quae stupet pigro lacu Mart. stoječa voda, (sc. vini natura) ad frigus stupet tantum Plin. se le strdi, postane gosta, stupente ita seditione L.
2. metaf.
a) biti ves omrtvel (oslabel, otrpel), omrtvelega (oslabelega, otrplega) duha biti (imeti): quantum stupere atque frigere Caecilius nisus est Gell.
b) biti omamljen, biti osupel, biti (ves) iz sebe, osupniti, (o)strmeti, biti (ves) prevzet nad kom ali čim; abs.: animus lassus curā confectus stupet Ter., haec cum loqueris, nos stupemus Ci., dum stupet obtutuque haeret defixus in uno V., admiror, stupeo Mart.; z abl.: Sen. tr. idr., dum (sc. animi) exspectatione stupent L., stupet Albius aere H., illis carminibus stupens … belua centiceps H., cum stupet insanis acies (sc. oculorum) fulgoribus H., stupens novitate Q., hac tam saeva dominatione stupentibus omnibus Iust.; z in z abl. (ob pogledu na koga ali kaj): stupet in Turno V., qui stupet in titulis et imaginibus H., stupere in ducibus Val. Fl.; z ad (ob čem): stupere ad supervacua Sen. ph., ad raptus Mart.; occ. občudovati kaj, čuditi se čemu; z acc. (po gr. skladu): Val. Fl., Petr., Aug. idr., pars stupet innuptae donum exitiale Minervae V., stupere plena horrea Plin. iun., superbi regis delicias Mart.; z ACI: Prud., novum terrae stupeant lucescere solem V., stupet ipse Latinus … inter se coiisse viros V. — Od tod
a) adj. pt. pr. stupēns -entis strmeč, osupel, prevzet: Fl. idr., quae cum tuerer stupens Ci., attoniti et stupentibus similes Cu.; z loc.: tribuni capti et stupentes animi L.
b) gerundiv stupendus 3 občudovanja vreden, osupljiv: virtutibus et vitae meritis stupendus Val. Max.
novus (stlat. novos) 3 (iz indoev. *neu̯o- nov; prim. skr. náva = gr. νέος [iz *νέƑος] = sl. nov = hr. nȍv = lit. naũjas [starolit. navas] = got. niujis = stvnem. niuwi = nem. neu = ang. new, lat. novāre = gr. νεᾶν, lat. novitās = gr. νεότης, gr. νεᾱνίας, νεᾱνίσκος mladenič, νεᾱνίκος mlad(eniški), νεᾶνις deklica)
I. v poz.
1. nov (= ki ga, česar prej ni bilo, naspr. antiquus, priscus, vetus), svež, mlad, presen: aedes Pl., frumentum Ci. takoj po žetvi, fruges V., frons V., H., O. sveža, zelena veja (mladika), pabula, herbae O., lac V. presno mleko, sanguis V. vedno na novo privrevajoča, anguis, serpens V. ki se je olevila, consilia V., L., mos Ci., mores Plin. neolikana, ritus, spes, verba H., vitia (naspr. antiquitus tradita) Sen. ph., ius Aur., urbem novam condere V., murus, navis L., monumenta Suet., aestas S. fr., V. mlado poletje, predpoletje, aestas anni nova Gell., vere novo V., Cu. v prvi pomladi, prvo pomlad, cum novo sole V. ko začenja sonce pripekati, v začetku poletja, n. luna Varr., Ci. ep., C., H. mlada luna, mlaj, novus incipit annus O. novo leto; toda: quodcumque mihi donum novus educat annus Tib. novo sadje prinašajoče leto, annus n. Sen. ph. (Apocol.) prvo leto vladanja, aetas O. živa (čila) mladost, nova nupta Ter., O. novoporočenka, mladoporočenka, nevesta, novŏs maritus Ter. ženin, novus maritus et nova nupta, novus maritus cum nova nupta, nova nupta et novus maritus Pl., Varr. ženin in nevesta, nevesta in ženin, nova nuptula Varr. ap. Non. nevestica, civibus veteribus sua restituit, novis bello vacuefactas possessiones divisit N., n. senatus L., n. consules L., Suet., milites novi ali novi milites S., L., Suet. vojaki, ki še niso služili (naspr. veterani), vojaški novinci, novaki, novi dilectus N., novus exercitus veteri iungitur S., proles n. H., possessor villae novus Suet., collegium Suet. na novo urejena, novum genus obsidum Suet., novi rhetores (naspr. veteres oratores) T.; pogosto v zvezi novus et recens mlad in nov (pri tem je novus 3 = ki se je zgodil pred nedavnim, recens pa = ki je šele pred kratkim prešel v navado): O., Plin., exempla nova et recentia T. ki so še v živem spominu (naspr. exempla remota et obliterata), tudi (asindet.): res recens nova Ci. ep. novina, ki mu je nedavno pripadla. — Od tod subst. novum -ī, n novo, novost, novica, novina, novota: affarre aliquid novi Kom., num quidnam novi? Ci., si quid habes novi, iam iam diu nihil novi ad nos afferebatur, auditur nihil novi, nihil novi erat in epistula Ci. ep., nova peregrinaque omnia priscis ac patriis praeferre L., id novum contuens N. nov dogodek, multa in re militari nova attulit N. uvedel je mnoge novosti, vetera novis et quieta turbidis antehabeo T.
2. nov = doslej neznan, nepričakovan, izreden, nenavaden, neobičajen, neslišan, čud(ež)en: flagitium Ter., novum crimen … et ante hunc diem non auditum Ci., novum dicendi genus Ci., res N., consilium N. osupljiv, ars N. na novo iznajdena, novā re perterreri N., nova belli ratio C., furor, pavor, prodigium, crimina V., magistratus L., nova erumpit acies inaudita ante id tempus invisitataque L., factum, navis (Argo), fluctus, semina O., somnia Tib., Sil., libertas, periclum Sil., vectigalia nova atque inaudita Suet., novum benevolentiae genus Aur. epit.; s sup. na -u: novum auditu Val. Max.
3. neizkušen, neizurjen, neizveden, neverziran v čem, neseznanjen s čim, nevešč, nevajen česa: equus Ci. nedresiran, rudis ad partus et nova miles eram O. novinka, ferre novae nares taurorum terga recusant O. tega vonja nevajen nos; z dat.: delictis hostium novus (= ignarus delictorum ab hostibus ante commissorum) T., novus dolori Sil.; z inf.: nova ferre iugum cervix Sil.
4. nov = drugi: Hannibal Ci., Camillus L., Decius H., novus Liber pater Vell., quis novus hic nostris successit sedibus hospes … ? V., (sc. coluber) positis novus exuviis V. ki se je olevil. — Pomni:
a) homo novus ali novus homo: Vell., Auct. b. Afr., tudi subst. novus -ī, m plemiški novinec, novinec v časti, novi povzdignjenec, nov plemič, jar gospod (tj. človek iz neplemenite rodovine, ki se je prvi dokopal do kurulskih časti): me … primum hominem novum consulem fecistis Ci., Catoni, homini ignoto et novo Ci., in Q. Pompeio, novo homine Ci., nobilitas desinat queri populum Romanum hominibus novis industriis lubenter honores mandare semperque mandasse Ci., comparate nunc, Quirites, cum illorum (sc. nobilium) superbia me hominem novum S., novus nemo S., plebes … novos extollebat S., ea tempestate in exercitu nostro fuere complures novi et nobiles S., annus hic erat insignis novi hominis consulatu L., nec finem ante belli habituros, quam consulem vere plebeium, id est hominem novum, fecissent L., patefactus ad consulatum ac triumphos locus novis hominibus videbatur L.
b) res nova novica, novota, novost, pogosteje v pl. res novae novice, novote, novosti: nova res nuntiatur statim consuli Ci., nullā re novā adlatā Ci., investigatio rerum novarum Ci., multas res novas in edictum addidit N.; occ. v pl. novotarije, novotarjenje, državne (politične, ustavne) spremembe, državni (politični, ustavni) prevrat, prekucíja: Suet., Iust., quis tam novarum rerum … cupidus … ? Ci., C. Servilius Ahala Sp. Maelium novis rebus studentem manu sua occidit Ci., cuncta plebes novarum rerum studio Catilinae incepta probabat S., gaudere novis rebus videtur, cui veteres obsunt Lucr., rerum novarum auctores, res novas moliri Vell.; dvoumno: qui res novas quaerit Ci. ep. = novotarjenja in zaklade.
c) tabernae novae, tudi subst. Novae -ārum, f (sc. tabernae) nove menjalnice (na severni strani foruma po požaru l. 210 na novo zgrajene; Veterēs -um, f (sc. tabernae), ki jih požar ni poškodoval, so bile na južni strani foruma): septem tabernae, quae postea quinque, et argentariae, quae nunc novae appellantur, arsere L., sub Novis Ci.
d) tabulae novae ali novae tabulae nove dolžniške knjige = izbris ali znižanje dolgov, ki ga odredi in izvede država: meo beneficio tabulae novae proferentur Ci., duas (sc. leges) promulgavit: unam … aliam tabularum novarum C., ad timorem novarum tabellarum tollendum minuendumque C., Catilina polliceri tabulas novas S., rogationem promulgavit … de tabulis novis L.
e) Nova (nova) via Nova (nova) cesta, ki je vodila od Palatina do Velabra: Varr., Fest., in novam viam versus L. —
II. superl. novissimus 3 (komp. novior se klas. lat. izogiba)
1. časovno najnovejši, najmlajši, zadnji: auxilia, facta Ci. ep., novissimo tempore N., n. proelium C., n. mandata V., verba V., O., n. hora, lux, nox vitae O., luna Plin., valetudo Plin. iun., n. consulatus, liber, n. clausula, fabula, oppugnatio, n. testamentum, n. menses Suet., in senatu novissimus consularium sententiam dixit Suet. zadnji.
2. krajevno skrajen, skrajnji, poslednji, zadnji: qui ne in novissimis quidem erat histrionibus, ad primos pervenit comoedos Ci. med zadnjimi, najnižjimi, n. agmen C. zadnja četa, (četa) zaščitnica, zaledje, zadnje vrste, „zaplečje“, n. acies L. zadnja bojna vrsta, zaledje, „zaplečje“, n. cauda ali n. crura O. zadnji del, konec repa, goleni, terrarum pars paene novissima O., n. mare T.; subst. novissimī -ōrum, m zadnja četa (straža), zadnja bojna vrsta, zadnji del bojne vrste, zaščitnica, zaledje, „zaplečje“: Auct. b. Alx., hi novissimos adorti C.
3. metaf. skrajen = največji, najvišji, najhujši: casus T., unde, quamquam adversus sontes et novissima exempla meritos, miseratio oriebatur T. najhujše kazni; subst. n. pl.: Caesar … a summa spe novissima exspectabat T. najhujše. Od tod adv.
I. v poz.
1. novē nenavadno, neobičajno, izredno, izjemno, na nov (nenavaden, neobičajen) način: Pl., Corn., Sen. rh., Ap., Gell. V enakih pomenih
2. noviter: Fulg., Char., P. F. —
II. v superl. novissimē
1. časovno zadnjič, pred kratkim, nedavno, v najnovejšem (zadnjem) času: Plancus in Ci. ep., Q., Plin. iun., novissume memoriā nostrā … argentum aere solutum est S., saepe … novissime Brutus in Ci. ep.
2. (o vrstnem redu) nazadnje, slednjič, končno, naposled (zlasti pri naštevanju): Cels., Q., Plin. iun., Suet., novissime … suorum invocat fidem atque auxilium Hirt., n. rupto iacuit corpore Ph., primum … deinde … novissime Plancus in Ci. ep., Sen. ph., primum … posthaec … novissime Sen. ph.
world [wə́:ld] samostalnik
svet, Zemlja; vsemirje, vesolje, univerzum; vse, kar je na Zemlji; življenje (na Zemlji), obstanek, eksistenca; ljudje, človeška družba; skupnost ljudi; javno življenje, javnost; miljé, okolje; posvetno življenje; velika množina, masa, množica, veliko število; prostranstvo
all over the world po vsem svetu
in the world na svetu
for all the world za vse na svetu, v vsakem pogledu, popolnoma, natanko
not for all the world za nobeno ceno
for all the world like natanko, kot
not for worlds, not for anything in the world za nič na svetu ne
out of the world odmaknjen od sveta
out of this world pogovorno fantastičen, osupljiv, izreden
worlds away from zelo oddaljen od
to the world sleng popolnoma
tired to the world sleng na smrt utrujen
on top of the world na vrhuncu sreče, v sedmih nebesih
a world of zelo mnogo, množica (of difficulties težav)
a world too big mnogo prevelik
the world of letters učeni svet
world without end od veka do veka
to the world's end do konca sveta
the beginning of the world začetek sveta
animal (vegetable) world živalski (rastlinski) svet
citizen of the world svetovljanski človek, kozmopolit
man of the world izkušen človek
the lower world podzemlje; pekel
the New World Novi svet, Amerika
the wise old world dobri stari običaji, dobre stare izkušnje
Prince of this world figurativno vrag
all the world and his wife were there vse, kar leze in gre, je bilo tam
to begin the world (v)stopiti v (začeti) življenje, začeti kariero; od kraja začeti, biti (stati) na začetku
she is all the world to me ona mi je (pomeni) vse na svetu
who in the world is that man? kdo vendar je oni človek?
to be brought into the world zagledati luč sveta
to carry the world before one imeti hiter in popoln uspeh; imeti srečo, uspeh v življenju
to come into the world priti na svet, roditi se
what in the world am I to do? kaj na svetu (vendar, za vraga) naj naredim?
it did me a world of good zelo dobro mi je délo (storilo)
to be drunk to the world pošteno pijan (nadelan) biti
I would not do it for all the world za vse na svetu ne bi tega naredil (hotel narediti)
to forsake the world odreči se svetu, opustiti posvetno rabo, posvetno življenje
as the world goes v našem, sedanjem času
to go out of the world umreti
I would give the world to learn it vse na svetu (ne vem kaj) bi dal, da bi to zvedel
how goes the world with you? kako je kaj z vami?
to have the world before one figurativno imeti življenje pred seboj
to let the world slide figurativno pustiti vse teči (potekati, iti), kot pride
to live out of the world živeti sam zase, odmaknjen od sveta, samotariti
to make a noise in the world figurativno postati slaven
what will the world say? kaj bodo rekli ljudje?