Franja

Zadetki iskanja

  • namerávati to intend; to be about to; to plan; to have a mind to; to mean to; (nekam) to be off

    nameravam domov (na trg) I'm off home (to market)
    namerávati nekaj to have something in view (ali in mind)
    nameravam se vrniti prihodnji teden I intend to return next week
    kako dolgo nameravate ostati v tem mestu? how long do you intend to remain in this town?
  • observer [ɔpsɛrve] verbe transitif opazovati, opaziti; izpolnjevati, ravnati se po, držati se česa

    observer l'éclipse de soleil opazovati sončni mrk
    observer le Code de la route držati se cestnoprometnih predpisov
    observer sa parole držati svojo besedo
    observer les bienséances dostojno se vesti
    observer une stricte sobriété zmerno živeti
    observer le silence molčati
    observer les distances (militaire) ostati v predpisani razdalji; figuré držati se v primerni razdalji
    faire observer à quelqu'un opozoriti koga
    je vous ferai observer que vous êtes en retard opozarjam vas, da ste prepozni, da ste zamudili
    s'observer paziti se, oprezen biti, opazovati se (eden drugega)
  • ombra

    A) f

    1. senca; ekst. mrak, tema:
    all'ombra v senci
    mezz'ombra polmrak
    nell'ombra pren. skrivaj
    restare nell'ombra pren. ostati v senci
    lasciare nell'ombra pren. pustiti neopaženo
    trarre dall'ombra pren. dati na svetlo, objaviti
    aver paura della propria ombra pren. bati se lastne sence
    seguire qcn. come un'ombra koga spremljati kot senca
    contrastare per l'ombra dell'asino pren. prepirati se za oslovo senco

    2. ekst. sled, madež:
    caffè all'ombra kava s čokolado (s kancem čokolade)
    spaghetti all'ombra špageti v omaki

    3. duh:
    il regno delle ombre onstranstvo

    4. pren. senca, (varljiv) videz; trohica:
    dare corpo alle ombre bati se senc, navideznih nevarnosti
    essere l'ombra di se stesso biti senca samega sebe
    in quanto hai detto non c'è ombra di verità v tem, kar praviš, ni niti trohice resnice
    senz'ombra di dubbio nedvomno, vsekakor

    5. ekst. zavetje:
    all'ombra del Cupolone, di san Pietro v Firencah, v Rimu

    6. pren. nejasnost, nesporazum:
    dissipare le ombre razčistiti položaj; odpraviti nesporazume
    fare ombra a qcn. biti komu v napoto
    prendere ombra vznevoljiti se

    7. severnoital. kozarec vina

    B) agg. invar.

    1.
    bandiera ombra navt. lažna zastava
    governo ombra vlada v senci

    2. obrt
    punto ombra senčni vbod
  • ombre [ɔ̃br] féminin senca, tema; sled; pretveza

    il fait 30° à l'ombre je 30° v senci
    dans l'ombre v senci, figuré skrit, samoten
    à l'ombre (figuré) v senci, pod okriljem
    s'asseoir à l'ombre sesti v senco
    il n'y a pas l'ombre (d'un doute) niti sledu ni (o kakem dvomu)
    sous (l')ombre pod pretvezo
    scène féminin en ombres chinoises scena s senčnimi podobami (kitajsko gledališče)
    avoir peur de son ombre lastne sence se bati, biti zelo strašljiv, plašen
    courir après une ombre loviti prazno senco, vdajati se praznim upom
    être, mettre à l'ombre (populaire) biti v zaporu, vtakniti v zapor
    être, rester dans l'ombre biti, ostati v senci, v ozadju; igrati stransko vlogo
    n'être plus que l'ombre de soi-même (figuré) zelo shujšati
    faire de l'ombre senco dajati
    faire ombre à metati senco na, figuré zasenčiti
    tout lui fait ombre vse ga plaši
    laisser quelqu'un dans l'ombre (figuré) pustiti koga v nejasnosti
    lâcher la proie pour l'ombre (figuré) spustiti plen za (prazno) senco
    passer comme une ombre hitro mimo iti, hitro miniti, biti kratkotrajen
    suivre quelqu'un comme une ombre komu kot senca slediti, ne se ganiti od njega
    vivre dans l'ombre živeti v samoti, v skromnih razmerah
    c'est l'ombre et le corps ta dva sta neločljiva
    il y a une ombre au tableau (figuré) je neka neprijetnost v tej zadevi
  • ōrdō -inis, m (prim. ōrdior)

    1. vrsta, red, rájda, sklad: Varr., Q., Plin., Sen. ph., Val. Max. idr., derecti in quincuncem ordines arborum Ci., pone ordine (povrsti, po vrsti, vrstoma) vites V., indulge ordinibus (sc. vitium) V. vrste sadi bolj narazen, longus ordo flammarum V., saxa, quae rectis lineis suos ordines servant C. v ravnih črtah (vrstah) razporejene, obliquus signorum ordo V. vrsta nebeških znamenj, ordines caespitum, cratium C. skladi.

    2. occ.
    a) vrsta brvi (= veslaških klopi): Plin., Lucan., terno consurgunt ordine remi V.
    b) vrsta sedežev v gledališču: XIV ordines Suet. 14 vrst sedežev v gledališču, odkazanih vitezom, od tod sedere in XIV ordinibus Ci. = biti vitez; prim.: effice summam bis septem ordinibus, quam lex dignatur Othonis Iuv.
    c) vrsta, rajda ljudi: vlak, jata živali: longo ordine matres stant circum V., longe comitum praecesserat ordo V.

    3. occ. kot voj. t.t.
    a) vrsta, red: ordines constituere C., restituere S., explicare L. razprostreti, razširiti, servare ordinem L. ali ordines C. = observare ordines S. ostati v vrsti (vrstah), ordine egredi s. ali excedere ordinem agminis L. stopiti iz vrste, ordines turbare L., conturbare S., perturbare C., perrumpere L., ordines pugnantium dissipare L., ordinem (ordines) commutare S. vrste prekreníti, spremeniti postavitev (bojni red), sine ordinibus, permixti S.
    b) del, oddelek (vojske), vod, centurija (stotnija): primi pili centurio, qui eundem ordinem in exercitu Pompei duxerat C. ki je poveljeval isti centuriji, honestum ordinem in Algido ducere L. biti centurion višjega reda (čina), višje poveljstvo imeti, Q. Lucanius eiusdem ordinis C. iz iste centurije (stotnije), aliquem in ordinem cogere L. (gl. cōgō).
    c) meton. α) centurionstvo (stotništvo): spes praemiorum atque ordinum C., decimum ordinem hastatum alicui assignare L. podeliti komu poveljništvo 10. hastatske (suličarske) centurije, centuriones ex inferioribus ordinibus in superiores traducti C. od nižjih poveljstev povišani na višja mesta. β) centúrion (stotnik): L., tribunis militum primisque ordinibus convocatis C. centuriona (stotnika) prvega reda (tj. prvih centurij hastatov, principov in triarijev), eum ab octanis ordinibus ad primipilum traducere C. povišati ga od centuriona (stotnika) 8. čina (= 8. kohorte) do prvega centuriona (stotnika) prve kohorte.

    3. (v političnem pomenu) vrsta = stan, red, čin, razred, oddelek: omnium ordinum homines N., o. aratorum, mercatorum, libertinorum, scribarum Ci. kmetski, trgovski, osvobojenski, pisarski stan, flos equitum Romanorum publicanorum ordine continetur Ci. pripada stanu davčnih zakupnikov, o. matronarum Val. Max., sacerdotum ali sacerdotalis Eccl., homo mei loci atque ordinis Ter. mojega položaja in stanu, mearum rerum ordo Pl. mojim imovinskim razmeram primeren položaj (status), scis ordine tractare homines Pl. ravnati z vsakim v skladu z njegovim položajem; poseb. o. equester Ci., N. viteški stan, pedester L. razred državljanov, ki so v vojni služili kot pešci, o. senatorius Ci., pogosto o. amplissimus Ci., včasih tudi hic ordo (hoc ignoscant … dii huic ordini) Ci. = starešinstvo, (rim.) senat, a tudi v naselbinah in municipijih: o. Mutinensis T. mutinski mestni (občinski) svet, mutinsko starešinstvo, mutinski senat; occ. popis (kánon) čtiva najboljših pisateljev: venire in ordinem a grammaticis (tj. od aleksandrijskih slovničarjev, kritikov) datur Q.

    4. (abstr.) red, zaporedje, prav(šnj)a ureditev, pravilo: ordinem sic definiunt; compositionem rerum aptis et accomodatis locis Ci., ordo seriesque causarum Ci., saeculorum nascitur ordo V. sosledica vekov, o. rerum V. vrsta dejanj, fatorum V. tek usode, annalium Ci. zaporedje dogodkov v letopisih, vicissitudines rerum atque ordines Ci. premene in zaporedje v naravi, nullo ali sine ordine C. brez reda, križem, modum et ordinem rebus adhibere Ci., ordinem servare L., Ci. ali conservare, tenere, sequi Ci. držati se reda, explicare ordines temporum Ci. dogodke kronološko urediti, res in ordinem adducere Ci. v red spraviti, urediti, nomina in ordinem referre Ci. po vrstnem redu vpis(ov)ati, in ordinem se referre Ci. zopet se urediti, in ordinem redigere (gl. redigō), ordine se vocante Macr. ko je prišla vrsta nanj. Adv.
    a) ordine α) po redu, vrsti, vrstoma, zapored(oma): Pl., Ter., Acc. ap. Non., Ci. idr., relatis ordine, quae vidissent L., o. cuncta cognoscit Cu., o. enumerare N., o. mores, studia, proelia dicam V. β) redno, redoma, pravilno, kakor je prav, kakor se spodobi: omnia o. confecta Ci., perfectis o. votis V., si hoc … recte atque o. factum videtur Ci., suos imperatores recte et o. et ex voluntate senatūs fecisse L.
    b) ex ordine α) po redu, po vrsti, vrstoma, zapored(oma), drug za drugim: Ter., ut quisque aetate et honore antecedebat, ita sententiam dixit ex ordine Ci., septem illum totos perhibent ex o. menses … flesse V. β) takoj, prècej, nemudoma: solvi iubet ex funem V.
    c) in ordinem po redu, po vrsti, v prav(šnj)i obliki: in o. tabulas conficere Ci.
    d) in ordine po redu, po vrsti, zapored(oma): illos referebat in o. Thyrsis V.
    e) per ordinem = in ordine: Q.
    f) extra ordinem α) izven (zunaj) reda, ne po vrsti, neredno, proti običaju: Suet., extra o. alicui provinciam decernere, extra ordinem bellum committere Ci., extra o. quaerere Ci. β) izven reda, izredno, prekomerno, nenavadno: opem extra o. ab aliquo habere Ci. ep. γ) po naključju, naključno, slučajno: Q.

    5. metaf. stanje, stan, položaj: mearum me rerum novisse aequomst ordinem Pl.
  • ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

    1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
    ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
    zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

    2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
    hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
    (biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
    ostati buden rimanere desti
    ostati ravnodušen rimanere indifferenti
    ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
    ostati sam rimanere soli
    ostajati mlad mantenersi giovani

    4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
    od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
    omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
    pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
    ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
    ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
    hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
    ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
    nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
    ostati brez prebite pare restare al verde
    ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
    ostati na cedilu restare a bocca asciutta
    ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
    ostati na dolgu restare in debito
    mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
    ostati na miru, pri miru non muoversi
    ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
    ostati pri besedah non far che parlare
    ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
    ostati pri starem non cambiare niente
    ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
    ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
    ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    naj ostane med nama resti fra noi
    to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
    ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
    pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
    jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
    štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
  • osta|ti (-nem) ostajati

    1. bleiben, kje: verweilen, tam: [dortbleiben] dort bleiben, tu: [hierbleiben] hier bleiben, dableiben, (vztrajati) verharren, pri početju: dranbleiben
    ostati na svojem mestu/položaju (ne oditi) auf seinem Posten bleiben
    v položaju: [stehenbleiben] stehen bleiben, [sitzenbleiben] sitzen bleiben, [liegenbleiben] liegen bleiben, (držati se) [haftenbleiben] haften bleiben
    ostati pokonci (ne iti spat) aufbleiben

    2. (ostati nespremenjen) [bestehenbleiben] bestehen bleiben (obstati); dolžan: schuldig bleiben, hladen: [kaltbleiben] kalt bleiben; figurativno einen kühlen Kopf bewahren, nespremenjen: [gleichbleiben] gleich bleiben, nespremenjeno v veljavi: unberührt bleiben, odprt: [offenbleiben] offen bleiben, prižgan: anbleiben, skrit: verborgen bleiben, skupaj: zusammenbleiben, tih: stillbleiben, trden: festbleiben, zaprt: zubleiben, živ: am Leben bleiben
    ostati zvest komu/čemu (jemandem/einer Sache) die Treue halten
    ostati praznih rok figurativno leer ausgehen, in die Röhre gucken
    ostati na cedilu figurativno zwischen zwei/allen Stühlen sitzen
    ostati neizkoriščen brachliegen
    ostati nekaznovan frei ausgehen
    ostati pri stvari bei der Sache bleiben
    ostati v stiku s kom: mit (jemandem) im Gespräch bleiben, in Verbindung bleiben
    ostati v defenzivi in der Defensive bleiben
    ostati z dolgim nosom der Dumme sein, in die Röhre gucken, mit langer Nase abziehen
    ostati brez besed die Sprache verschlagen/rauben (ostal je … es hat ihm die Sprache verschlagen)

    3. kot ostanek: [übrigbleiben] übrig bleiben, übrig sein
    ostati kot sled po Xu Spuren zurücklassen (X hat Spuren zurückgelassen)
    da ne ostane niti sled bis auf die letzte Spur
  • ostáti (bivati) to stay, to remain

    ostáti zunaj to stay out; (vztrajati) to persist in, to stick to, to abide by, to keep to; (preostati) to be left over
    ostáti doma to stay at home
    ostáti v postelji to stay in bed, to keep to one's bed
    ostáti pri predmetu to keep to the point
    ostáti miren, hladnokrven to keep cool; to keep one's temper
    ostani, kjer si! keep still!, stay where you are!
    ostalo bo toplo it wilI stay warm
    ostáti zdrav to remain healthy
    to ostane med nama (figurativno) this is a word in your ear, I tell you this in strict confidence, this is quite between ourselves, this is strickly confidental
    vse ostane pri starem no change will be made, everything will be as before
    kje smo ostali zadnji teden? (v šoli) where did we leave off last week?
    ostanem pri svojem mnenju I stick to my opinion
    ostane pri tem! we will leave it at that!
    nič drugega mi ne (pre)ostane... I have no choice but..., there's nothing for it but..., I have no alternative, it's a case of Hobson's choice
    nič drugega (nam) ne ostane, kot da... there is nothing for it, but to...
    ostanite pri telefonu! hold the line, please!
  • ostáti rester; demeurer; garder; persister; subsister

    ostati doma rester à la maison, garder la maison
    ostati hladnokrven, resen garder son sang-froid (ali la tête froide), son sérieux
    ostati komu kaj dolžan être (ali demeurer) en reste de quelque chose avec quelqu'un
    ostati miren rester tranquille, conserver le calme
    ostati nekaznovan rester (ali demeurer) impuni
    ostati nem rester court
    ostati tiho rester tranquille, se tenir coi
    ostati neplačan rester non payé
    ostati tepček (figurativno) être le dindon de la farce, être dupe
    tu ostati rester
    ostati zadaj rester en arrière (ali derrière)
    ostati zvest komu garder fidélité à quelqu'un, rester fidèle
    ostati na mestu rester sur place
    ostati na položaju rester à son poste (ali en place, en fonction)
    ostati na poti rester en chemin (ali en route)
    ostati svež (hrana) se garder frais
    ostati pri svojem mnenju garder (ali persister dans) son opinion
    ostati pri življenju, živ rester vivant (ali en vie), avoir la vie sauve, survivre
    ostati v stiku z nekom rester en contact avec quelqu'un
    ostati v veljavi (zakon, pravilnik) rester en vigueur, être valable
    ostati z dolgim nosom (figurativno) en être pour ses frais
    ostane mi samo, da se vam zahvalim il ne me reste plus qu'à vous remercier
    ostanemo (sedaj smo) kvit nousen sommes quitte(s)
    ostanite pri aparatu (pri telefonu) ne quittez pas (l'appareil)!
    od starega gradu je ostalo samo nekaj ruševin il subsiste seulement quelques ruines du vieux château
    pri tem ostati en rester là
    vse ostane pri starem rien ne changera, tout restera comme auparavant
    to mi bo za vedno ostalo v spominu cela restera gravé à jamais dans ma mémoire
    za njim so ostali žena in otroci il a laissé une veuve et des enfants
    stvari ostanejo, kot so les choses en demeurent là
    pri čem ostati persister dans quelque chose
    kje smo ostali (z branjem)? où en sommes-nous restés (de notre lecture)?
  • ozadj|e srednji spol (-a …) der Hintergrund ( anatomijaočesno Augenhintergrund)
    v ozadje nach hinten, in den Hintergrund
    v ozadju im Hintergrund
    pogledati v ozadje česa figurativno (etwas) hinterfragen
    potisniti v ozadje in den Hintergrund drängen
    stopiti v ozadje in den Hintergrund treten, za čim zurücktreten
    ostati v ozadju sich im Hintergrund halten
    človek v ozadju kakega gibanja, dogajanja: der Hintermann
  • póstelja bed, (brez posteljnine) bedstead; (ležišče) couch

    dvojna póstelja double bed; (zasilna na podu) shakedown; (otroška) cot, crib
    bolniška póstelja sickbed, bed of sickness; (s štirimi stebri in baldahinom) four-poster
    smrtna póstelja deathbed
    póstelja divan sofa-bed
    poljska, zložljiva póstelja camp bed, folding bed
    rezervna póstelja spare bed; (ladijska, vgrajena) bunk
    viseča póstelja (mornarska) hammock
    póstelja na koleščkih truckle bed, trundle bed
    zložljiva póstelja folding bed
    železna póstelja an iron bedstead
    otročja póstelja (figurativno, porod) childbed, lying-in
    Prokrustova póstelja Procrustean bed
    v póstelji in bed, abed
    ob, pri póstelji at the bedside
    bolan v póstelji, priklenjen na pósteljo bedridden, confined to bed; (porodnica) confined, in childbed
    soba z eno, z dvema pósteljama a single (ali a single-bedded) room, a double (ali a doublebedded) room
    ločitev od póstelje in mize separation from bed and board
    biti, ostati v póstelji to stay in bed, to keep to one's bed
    že tri dni sem v póstelji I've been laid up for three days
    biti na smrtni póstelji to be on one's deathbed, to be at death's door
    leči v pósteljo (zaradi bolezni) to take to one's bed
    ležati v póstelji to be laid up, (težko bolan) to be confined to bed, to be bedridden
    ostati moram v póstelji I must stay in bed
    postlati pósteljo to make the bed
    postaviti pósteljo to put up a bedstead
    preobleči pósteljo to change the bedclothes
    spraviti koga v pósteljo to put someone to bed
    spraviti se v pósteljo to go to bed, pogovorno to turn in
    vstati iz póstelje to get up, to get out of bed
    vstajam zgodaj iz póstelje I am an early riser
    pozno vstajati iz póstelje to get up late
    ni še vstal (iz póstelje) he has not got up yet, he is still in bed
  • póstelja lit moški spol , couche ženski spol ; familiarno plumard moški spol ; popularno pageot moški spol , pieu moški spol , paddock moški spol

    bedna postelja grabat moški spol
    bolniška postelja lit de malade
    dvojna postelja lits jumeaux (ali à deux personnes)
    otročja postelja (medicina) couches ženski spol množine
    otroška postelja lit d'enfant
    poročna postelja lit nuptial
    smrtna postelja lit funèbre (ali de mort), couche funèbre
    zakonska postelja lit conjugal, couche conjugale
    zložljiva postelja lit pliant, lit-cage moški spol
    biti v postelji être au lit, être entre deux (ali dans les) draps
    leči v posteljo aller (ali se mettre) au lit (ali dans les toiles), aller se coucher, (zaradi bolezni) s'aliter
    ležati v postelji être au lit
    ostati v postelji (zaradi bolezni) garder le lit
    postlati posteljo faire le (ali son) lit
    skočiti iz postelje sauter du lit (ali au bas de son lit)
    spraviti v posteljo (otroke) mettre au lit, coucher (les enfants)
    vstati iz postelje se lever
    baldahin nad posteljo ciel moški spol de lit, baldaquin moški spol
    priklenjen, prikovan na posteljo cloué au lit, alité
    soba z eno, dvema posteljama chambre ženski spol à un, à deux lits
    kakor si boš postlal, tako boš spal comme on fait son lit, on se couche
  • purlieu [pə́:lju:] samostalnik
    rob gozda, obronek
    množina okolica, periferija
    množina meje
    arhaično umazana ulica ali del mesta

    to keep within one's purlieus ostati v svojih mejah
  • quedar pre-, za-ostati, ostati; obstajati, nahajati se

    quedar atrás zaostati
    quedar bien (mal) dobro (slabo) odrezati se (pri poslu); dobro (slabo) pristajati (obleka)
    quedar huérfano osiroteti
    quedar muerto na mestu mrtev ostati
    quedar viudo ovdoveti
    todo queda como antes vse ostane pri starem
    quedomos iguales smo bot
    no te quede duda que... bodi prepričan, da ...
    quedar debiendo ostati dolžan
    queda entendido que... samo po sebi se razume, da ...
    le quedaría muy reconocido bil bi Vam zelo hvaležen
    quedó condenado a bil je obsojen na
    según queda dicho kot rečeno
    quedar impuesto de biti na tekočem o
    quedé absorto (fig) onemel sem
    no quedar a deber nada ničesar ne ostati dolžan
    ¡quede V. con Dios! zbogom!
    quedar de más preostati
    quedar de pie obstati, ustaviti se
    quedamos de V. afmos. y S.S. ostajamo z odličnim spoštovanjem (zaključek pisma)
    quedar en a/c zediniti se o
    quedamos en ello ostanemo pri tem; velja!
    ¿en qué quedamos? pri čem smo? kako je s stvarjo?
    quedar en vigor veljati, biti (ostati) v veljavi
    la duda queda en pie dvom obstaja
    quedar en el sitio pasti na polju slave
    quedar por alg. jamčiti, porok biti za koga
    quedar por pagar ostati neplačan
    eso queda por mí to moram še opraviti
    por mí no quedará jaz bom že svoje naredil
    no guedará por eso to ni nobena zapreka; zaradi tega bo vseeno narejeno
    ¡por mi que no quede! zaradi mene ste lahko brez skrbi!
  • rank1 [ræŋk] samostalnik
    red, niz, vrsta (vojakov); čin, rang, čast; plast, sloj; stopnja, razred; družbeni položaj, mesto; veliko število ("vojska"); (šah) poprečna polja

    the ranks vojska navadni vojaki (v nasprotju s častniki)
    the rank and file ljudstvo, preprosti, navadni ljudje
    of the first rank prvovrsten, prvorazreden
    rank of cabs vrsta kočij, taksijev
    rank of general generalski čin
    rank and fashion imenitna družba
    the rank of workers masa, "vojska" delavcev
    a cab-rank, taxi rank parkirni prostor za taksije
    people of all ranks ljudje vseh slojev, razredov
    persons of high rank plemiči, plemstvo; ugledne osebe
    pride of rank stanovska zavest (čut)
    to break the enemy's ranks and files predreti sovražnikove vrste
    to join the ranks stopiti v vojsko
    to keep rank ostati v vrsti
    to pull one's rank on izkoriščati svoj položaj in čezmerno ukazovati (podrejenim)
    to quit the ranks stopiti iz vrste; dezertirati
    to reduce to the ranks vojska vzeti (komu) čin, degradirati (podčastnika) v navadnega vojaka
    to rise from the ranks iz navadnega vojaka postati (pod)častnik; z nizkega (družbenega) položaja se visoko povzpeti
    to take rank with the best spadati k najboljšim
    to take rank with s.o. biti v isti vrsti s kom, biti enakovreden komu
  • respectueux, euse [-ktɥö, z] adjectif spoštljiv (envers ses parents do svojih staršev); féminin, humour prostitutka

    être respectueux de quelque chose biti spoštljiv do česa
    présenter ses respectueuses salutations izraziti svoje spoštljive pozdrave
    rester à distance respectueuse ostati v spoštljivi razdalji
  • rester [rɛste] verbe intransitif ostati, preostati; obtičati; familier bivati, stanovati

    il reste que ... res pa je, drži pa, da ...
    reste qu'il faudra bien lui en parler vsekakor pa bo treba o tem govoriti z njim
    reste à savoir ... vprašanje je samó ...
    il me reste à (parler) moram še (govoriti)
    il ne me reste plus qu'à vousremercier ostane mi (še) samo, da se vam zahvalim
    cela me reste sur le cœur, sur l'estomac to mi leži na srcu, v želodcu
    rester assis obsedeti, sedeti dalje, še naprej
    rester sur le carreau (figuré) omedleti, umreti
    rester sur un travail (familier) dolgo se muditi z nekim delom
    (familier) y rester umreti, militaire pasti
    en rester là obstati, ne iti naprej, ne priti naprej
    il n'en restera pas là ne bo o(b)stal pri tem, ne bo se ustavil
    rester en chemin, en plan (familier), en route ostati, obtičati na poti, ne priti do konca
    rester court obtičati (v govoru)
    ne pas rester en place neprestano hoditi sem in tja
    elle est restée (pour) garder la maison ostala je, da bi čuvala hišo, dom
    tu restes diner avec nous (familier) ostaneš pri nas na večerji
    cela doit rester entre nous to mora ostati med nama (v tajnosti)
    il reste en banlieue on stanuje v mestni okolici
    rester en contact avec quelqu'un ostati v stiku s kom
    la voiture est restée en panne avto je obstal zaradi okvare, je imel okvaro
    rester sourd aux prières de quelqu'un ostati gluh za prošnje kake osebe
    où en sommes nous restés (de notre lecture)? kje smo ostali, nehali (zadnjič) (z našim branjem)?
    rester sur sa faim, sur sa bouche ne se najesti do sitega, figuré nehati, ko je najlepše
    rester sur une impression ohraniti v spominu vtis
    les paroles s'envolent, les écrits restent (proverbe) govorjene besede izginejo, napisane ostanejo
  • retener* (glej tener) ob-, pri-, zadržati; shraniti; aretirati, prijeti, zapreti

    retener el aliento sapo zadržati
    retener sus lágrimas zadrževati solze
    retener en la memoria v spominu obdržati, zapomniti si
    retener en su poder pri sebi obdržati
    ha sido retenido en la escuela po pouku je moral ostati v šoli (je bil zaprt)
  • Saldo, das, (-s, Salden/Saldi) saldo; im Saldo bleiben ostati v dolgu
  • sanjanje samostalnik
    1. (o aktivnosti med spanjem) ▸ álmodás
    budno sanjanje ▸ éber álmodás
    tehnika sanjanja ▸ álmodás technikája
    faza sanjanja ▸ álmodás fázisa
    umetnost sanjanja ▸ álmodás művészete
    Rahel spanec in sanjanje sta pomembna predvsem za duševni počitek. ▸ A könnyű alvás és az álmodás különösen a lelki pihenés miatt fontos.

    2. (o domišljiji, velikih načrtih) ▸ álmodás, álmodozás, ábrándozás
    sanjanje z odprtimi očmikontrastivno zanimivo nyitott szemmel álmodik
    Vem, da naši navijači sanjajo o uvrstitvi v polfinale, toda sanjanje mora ostati v njihovi domeni. ▸ Tudom, hogy a szurkolóink az elődöntőbe jutásról álmodoznak, de az álmodozást rájuk kell hagyni.
    Še niste izbrali poletne destinacije oziroma potrebujete le nekaj sanjanja s prstom po zemljevidu? ▸ Még mindig nem választotta ki a nyári úti célját, vagy csak egy kis álmodozásra van még szüksége az ujjával a térképen?