Franja

primal [práiməl] pridevnik (primally prislov)
prvi, prvoten, osnoven, najvažnejši, bistven

primár

I. -ă (-i, -e) adj.

1. prvi, začeten, primaren

2. osnoven, temeljen

II. -i m župan

primario

A) agg. (m pl. -ri)

1. primaren, prvoten, osnoven, začeten:
attività primaria ekon. primarna dejavnost
era primaria geol. paleozoik
scuola primaria šol. začetna šola (materinska in osnovna)

2. osnoven, glaven, temeljen

3. kem. primaren, prvi, osnoven

B) m (pl. -ri)

1. med. primarij

2. ekon. primarna dejavnost

primary¹ [práiməri] pridevnik (primarily prislov)
prvi, prvoten, izviren, začeten; prvenstven, glaven, osnoven, temeljen
fizika, kemija primaren
geologija paleozojski

primary instinct pranagon
primary rocks prakamenje, pragorovje
jezikoslovje primary accent glavni naglas (besede)
primary concern glavna skrb
primary colours osnovne barve
pravno primary evidence zakonito dokazilo, zadosten dokaz
pravno primary liability neposredno poroštvo, neposredna zaveza
primary quality glavna lastnost
primary road cesta prvega reda
ekonomija primary share temeljna delnica
of primary importance največje važnosti
primary education osnovna izobrazba
primary school osnovna šola
primary industry primarna industrija
primary meaning osnovni pomen
ekonomija primary product prvina
primary produce proizvodi primarne predelave
slovnica primary tenses sedanji, pretekli in prihodnji čas
primary planets glavni planeti

prime¹ [práim] pridevnik (primely prislov)
prvi, prvoten, izviren, osnoven, primaren; bistven, glaven, najvažnejši; prvorazreden, izboren, odličen
matematika primaren (število), nedeljiv

of prime importance največje važnosti
prime father praoče
matematika prime to each other brez skupnega delilca
ekonomija prime cost nabavna cena
astronomija, geografija prime meridian začetni (prvi) poldnevnik
prime minister ministrski predsednik
prime season pomlad
prime mover fizika pogonska moč; tehnično pogonski stroj; figurativno glavno gibalo
Prime Mover bog, višja sila

prīmi-genius 3 (prīmus in genō = gīgnō) prvoten, prvobiten, izvoren, izviren, osnoven, začeten, (naj)prvi, čisto prvi: P. F., semina Varr., verba Varr. ali pronomina Isid. prvotni (osnovni, korenski) glagoli (zaimki) (naspr. deductiva), Phryges Ap. prvotni rod Frigijcev; subst.

1. prīmigenia -ae, f prv(otn)a stvaritev, prv(otn)o stvarjenje: rerum Amm.

2. klas. le kot nom. propr. Prīmigenia -ae, f Primigénija, vzdevek boginje Fortune (ki spremlja svoje ljubljence od njihovega rojstva naprej) = rojstna sreča: Ci., L.

prīmi-genus 3 (prīmus in genō = gīgnō) prvoten, prvobiten, izvoren, izviren, osnoven, začeten, (naj)prvi, čisto prvi: multaque post mundi tempus genitale diemque primigenum maris et terrae solisque coortum Lucr.

primitive¹ [prímitiv] pridevnik (primitively prislov)
prvoten, prvobiten, prastar; preprost, primitiven; zastarel, staromoden
biologija nizko razvit, primitiven
slovnica osnoven, korenski
tisk temeljen, osnoven
geologija najstarejši, pra-

primitive colour osnovna barva

primo

A) agg.

1. prvi:
di primo grado prve stopnje
il primo caso jezik prvi sklon, imenovalnik
per primo (kot) prvi:
l'ho saputo per primo prvi sem to zvedel

2. prvi, začeten:
a bella prima takoj
a prima vista na prvi pogled
a tutta prima, sulle prime sprva
il primo dopoguerra prva povojna leta
in un primo tempo, in un primo momento sprva, v prvem trenutku
prima maniera iz začetnega obdobja:
un Van Gogh prima maniera Van Goghova slika iz prvega obdobja

3. prvi, glaven, osnoven:
il tuo primo dovere è di studiare tvoja prva dolžnost je, da se učiš
in primo luogo, per prima cosa prvič, glavno

4. prvi (po pomembnosti, veljavnosti ipd.):
albergo di prima categoria hotel A kategorije
viaggiare in prima classe potovati v prvem razredu
il primo parrucchiere della città najboljši frizer v mestu
il primo cittadino predsednik Republike; župan
prima donna gled. primadona (tudi ekst.);
di prima mano pren. iz prve roke
di prim'ordine, di prima qualità prvovrsten

5. ekon.
materie prime surovine

6. mat. osnoven:
numero primo osnovno število, praštevilo

B) m (f -ma)

1. prvi (v vrsti, zaporedju):
il primo della classe najboljši učenec (v razredu); pren. prvi, vodilni, najboljši (med vrstniki);
il primo venuto prišlek, kdorkoli, neznanec

2. kulin. prva jed:
per primo prendo il risotto za začetek bom naročil rižoto

3. prvi (v tednu, mesecu, letu, stoletju):
i primi del secolo začetek stoletja

4. elipt. minuta (časovna enota)

5. minuta (enota za ravninski kot)

principal¹ [prínsipəl] pridevnik (principally prislov)
prvi, glaven, osnoven, vodilen
slovnica glavni

tehnično principal axis glavna os
gledališče principal boy igralka glavne moške vloge v pantomimi
slovnica principal clause glavni stavek
ekonomija principal creditor (debtor) glavni upnik (dolžnik)
ekonomija principal office, principal place of business sedež podjetja

prīncipālis -e (prīnceps)

1. prvi, prvoten, prvobiten, izvoren, najprvi, čisto prvi, osnoven: causae Ci., significatio Q., verba Gell.

2. metaf. najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, velevažen, najpoglavitnejši, glavni, (naj)prvi: vir Ap., quaestio Q., principale fuit Plin. glavna stvar, velevažna (zelo pomembna) stvar; komp.: principalior Tert.

3. occ.
a) cesarski, knežji: scortum T., curae Plin. iun., maiestas Suet.
b) h glavnemu prostoru (prīncipia) v taboru (ostrogu) sodeč (vodeč): via L. široka prečna cesta v taboru oz. ostrogu, ki je vodila od glavnega prostora (glavnega stanu) do stranskih vrat, porta principalis dextra (sinistra) L. desna (leva) stranska vrata v taboru (ostrogu).
c) k vojakom druge bojne vrste (principes gl. pod prīnceps) sodeč: Cod. Th. — Adv. prīncipāliter

1. poglavitno, posebno, zlasti, predvsem: principaliter negotium gerere Dig.

2. (po) cesarsko, (po) knežje: mores iuventutis quam principaliter formas Plin. iun., gaudere Sen. ph., leges principaliter institutae Arn. od cesarja izdani. — Subst. prīncipālis -is, m
a) načelnik, predstojnik, vodja, šef: officiorum Cod. I. nižjih uradnikov.
b) nadstarešina municipalne oblasti: Cod. I., Dig., Symm.
c) nižji častnik: Dig.

prīncipiālis -e (prīncipium) začeten, prvobiten, prvoten, osnoven: tempus, levor Lucr.

real [ríəl]

1. pridevnik
resničen, dejanski, stvaren, realen, neizmišljen, objektiven
trgovina efektiven, razpoložljiv; pravi, čist, pristen, neponarejen, neumeten; naraven, živ, vzet (črpan) iz življenja; iskren
pravno stvaren, osnoven, temeljni, nepremičninski

real assets; množina, real estate, real property pravno zemljiška posest, nepremičnine
real feelings iskrena čustva
real money kovani denar
the real McCoy original
the real reason pravi razlog
real security pravno hipoteka
real silk čista svila
taken from the real life vzet iz resničnega življenja

2. samostalnik

the real realnost, resničnost

3. prislov
(zlasti pred pridevniki) resnično, zares
(tudi ameriško) zelo, skrajno

root² [ru:t]

1. prehodni glagol & neprehodni glagol
globoko posaditi, vsaditi, ukoreniniti; vcepiti, vliti; ukopati, pribiti, prikovati koga (kot s korenino)

2. neprehodni glagol
ukoreniniti se

obedience rooted in fear pokorščina, ki je osnovana na strahu
terror rooted him to the ground strah ga je ukopal (prikoval) v tla
to stand rooted to the spot biti, stati kot v zemljo ukopan
to root out (up) izruvati, izpuliti, izkoreniniti, uničiti, iztrebiti

3. pridevnik
sestavljen iz korenin; korenski
figurativno osnoven

root extraction matematika korenjenje
root idea osnovna misel (ideja)

rudimentaire [-mɑ̃tɛr] adjectif rudimentaren, še nerazvit; nezadosten; začeten, osnoven, elementaren

membres masculin pluriel rudimentaires okrneli udje
art masculin rudimentaire nerazvita umetnost

rudimental [ru:diméntəl] pridevnik
krnjav, okrnjen, rudimentaren, nerazvit; začeten, osnoven, elementaren

rudimentario, rudimental okrnjen, zakrnel; osnoven, elementaren

rudimentale agg.

1. začeten, osnoven

2. nepopoln, neizoblikovan

3. biol. rudimentaren, nerazvit; zakrnel

rudimentár -ă (-i, -e) adj.

1. osnoven

2. neizoblikovan, rudimentaren

sostanziale

A) agg.

1. filoz. substancialen, podstaten

2. bistven, osnoven

B) m (le sing.) bistveno, osnovno