Franja

crudo agg.

1. surov; presen:
carne cruda surovo meso
vino crudo malo fermentirano, nezrelo vino
mattoni crudi surova opeka
ferro crudo nečisto, surovo železo
nudo e crudo hudo reven; pren. neodločen, omahljiv
farne di cotte e di crude pren. hude stvari početi, skuhati

2. oster, surov:
inverno crudo ostra zima

3. pren. oster; osoren; rezek:
parole crude ostre besede

crusty [krʌ́sti] pridevnik (crustily prislov)
skorjast; krastav
figurativno čemeren, osoren, razdražljiv

curt [kə:t] pridevnik (curtly prislov)
kratek, jedrnat (with)
osoren, nespoštljiv, zadirčen

dèfli neskl. prid. (t. defli) dial. osoren, hud, slabe volje: kako neću defli biti: kuga mori, paša globi

despegado neprijazen, osoren

difficile

A) agg.

1. težek, težaven; zapleten:
un lavoro difficile težko delo
una domanda difficile težko vprašanje
un problema difficile težek problem
un percorso difficile naporna, težko prehodna pot
rendere la vita difficile a qcn. komu zagreniti življenje

2. težek, mučen, neznosen, dvoumen:
anni difficili težka leta
trovarsi in una situazione difficile biti v mučnem položaju

3. neprijazen; neznosen, osoren:
un ragazzo difficile neprijazen deček

4. zahteven, izbirčen; tečen:
un cliente difficile zahtevna stranka, tečnež

5. prefinjen, aristokratski:
gusti difficili prefinjen okus
fare il difficile delati se važnega

6. (z nedoločno vrednostjo) težko, malo verjetno:
è difficile che venga težko, da bo prišel

B) m težava:
questo è il difficile v tem je težava
andare nel difficile stvari komplicirati

disobbligante agg.

1. odvezujoč

2. nevljuden, osoren, odbijajoč:
modi disobbliganti nevljudno obnašanje

displicente nevšečen, neljub, neprijeten; zlovoljen, čemeren, siten, osoren

dur, e [dür] adjectif trd; trden; težaven (problem); težak (delo); figuré trdosrčen, strog, neprijazen, osoren; brezčuten; žilav, vztrajen, odporen, utrjen (à proti); zelo mrzel (vreme); trpek (vino); močan (žganje); trdo kuhan (jajce); globok (spanje); uporen (otrok); kričeč (barva); viharen, razburkan (morje); adverbe trdó, močnó

à la dure surovo, grobó
dur à cuire žilav, odporen; figuré, familier otopel; uporen
dur à digérer, de digestion težko prebavljiv; komaj verjeten
dur à la fatigue, à la souffrance utrjen, odporen
dur à la vente težkó prodajen
il est dur à la fatigue on gara ko črna živina
col masculin dur trd ovratnik
coup masculin dur težak, hud udarec
construit en dur masivno, s trdnim materialom zgrajen
le temps est dur vreme je zelo mrzlo
les temps sont durs časi so težki, slabi
avoir le cœur dur biti trdosrčen
avoir l'intelligence dure biti trde glave
avoir l'oreille dure, être dur d'oreille slabo slišati, biti naglušen
avoir la peau dure (figuré) imeti debelo kožo
avoir la tête dure imeti trdo butico; biti zelo trmast
avoir la vie dure biti trdoživ, upirati se bolezni
croire dur comme fer trdno verjeti
entendre dur biti naglušen
être à dure école biti v trdi šoli
être dur pour quelqu'un strogo s kom ravnati
il m'est dur d'accepter cela težko, mučno mi je to sprejeti
être dur à la détente težko se ločiti od denarja, nerad plačati
frapper, cogner dur krepko biti, tolči, udariti
rendre, faire la vie dure à quelqu'un komu greniti življenje
répondre sur un ton dur osorno, rezko odgovoriti
travailler dur trdo, težko delati, garati
le soleil tape dur sonce močnó pripeka
ça va chauffer dur (populaire) vroče bo, pripekalo bo

esquinado oglat, robat; slabe volje, osoren, kujav

fiero divji, krut; ostuden, grd, grozen; osoren, rezek

echar fieros izustiti grožnje, groziti

fretty [fréti] pridevnik (frettily prislov)
rezljan; osoren, razdražljiv

furo osoren, odljuden

gruff [grʌf] pridevnik (gruffly prislov)
oster; hripav; surov, robat, osoren, zadirčen; čemeren

grum [grʌm] pridevnik
narečno osoren, čemeren, siten; hripav

harsh [ha:š] pridevnik (harshly prislov)
hrapav; oster, rezek, kisel; zoprn, odbijajoč; osoren, strog, krut; kričeč (barva)

horridus 3, adv. -ē (horrēre)

I.

1. štrleč, od tod sršav, mršav, dlakav, kosmat, hrapav, raskav, bodljiv: capillus, corpus, iecur Ci., barba V., sus V. ščetinasta, cervix apri O., caesaries (cupressi) O., pilus Col., silva, pelex Iuv.; pesn. z abl. = štrleč od česa, gosto pokrit s čim: barba paedore horrida Poeta ap. Ci., hastilibus horrida myrtus, silva dumis horrida V., Iuppiter horridus austris V.; occ.
a) pust = neobdelan: campus Ci., horridior locus O., horrida humus Sil.
b) (sadje) rezkega okusa (gen.): pomum Plin.

2. metaf.
a) grob = neizobražen, neomikan, neolikan, neotesan, zarobljen, zagoveden, oduren, divji: miles Enn., homo, tribunus plebis Ci., Tubero vitā et oratione horridus Ci., horrida gens V., horridus squamis et cristā Sil., te neglegit horridus H. zagovednež, gumpec, Marius hirtus atque horridus Vell., horridus atque ieiunus Q., vir paulo horridior et durior Plin. iun.; poseb. o govoru: oratio, scripta Ci., verba Tib., quaedam horridiora verba Ci., h. modus dicendi L., horridus ille defluxit numerus Saturnius H. neuravnani, litterae h. Q. trde izreke (gen. qualitatis); v dobrem pomenu = nenakičen, nenalepotičen, preprost: virgo Ter., horridum militem esse debere, non caelatum auro et argento L., h. vita Ci. življenje na kmetih, horride vivere Ci., horride dicere Ci. kratko in jedrnato, horridius utetur ornamentis Ci.
b) osoren, oster, strog: adlocuti sunt … mitius aut horridius T.
c) zoprn, grd, ostuden: sapor, tempestas Plin.
č) grozen, grozovit, strašen, strahovit: horridiores (po drugih horridiore) sunt (Britanni) in pugna aspectu C., horridus irā O., horridus in iaculis V.; o rečeh: paupertas Lucr., bellum, proelia, fata belli, macies, iussa, furor, grando, procella V., aequora H., arma O., Sil., horrida primi sors loci Sil. nevarna; acies T., ruta silvestris horrida ad effectum est Plin.; z drugim sup.: risu et auditu horrida Sen. tr.; z inf. pr. pass.: horrida cerni Lucan. —

II. od mraza se tresoč, — trepetajoč, — drgetajoč: si premerem ventosas horridus Alpes O.; o stvareh ali pojmih (od mraza) grozen, grozno mrzel: hiems O., bruma horrida gelu V., h. December Mart.

huraño odljuden, nedružaben, osoren, godrnjav

importūnus (inportūnus) 3, adv. -ē (beseda, tvorjena kot nasprotje k op-portūnus; importunus sine portu ac requie Porph.)

1. prvotno mornarski t. t.: brez pristana, nepristopen, nedostopen: quos … importunus Caphareus morsit aquis O.; potem sploh: nepristopen, nedostopen, nedohoden, po legi neugoden, nepripraven, neprikladen: machinationibus locus importunus S., Armenia id temporis importuna T., importune immitti Gell. (o verzu); subst. n. pl. importuna locorum Sil.

2. metaf.
a) (o času) neugoden, nepripraven: i. tempus Ci.
b) (o razmerah) neugoden, nepriličen, težaven, siten, nadležen: i. tempestas Pl., i. pauperies H., vi regere patriam inportunum est; morbus importunior Cels.
c) (po značaju) nepristopen, osoren, surov, robat, brezobziren, silovit, nesramen: consilium importuni atque amentis tyranni Ci., repente est exorta mulieris importunae libido Ci., imp. atque impurus parricida; od tod: imp. mors O.; enalaga: imp. actio, avaritia, crudelitas, libido, natura Ci.; predik.: importunus … Cupido transvolat H. brez ozira, breobziren; prim. inportunus amat laudari H., (hic) … dabit curule … cui volet inportunus ebur H. brez okolišev; nam. tega adv.: confidere suis testibus atque importune insistere Ci., importune venare Iust., importunius alieni instare Lact., importunissime facere Gell.

inabordable nedostopen, osoren