Franja

детородный орган (zast.) plodilni ud, plodilo

Aufsichtsbehörde, die, nadzorni urad, organ; nadzorna služba, inspekcija

body¹ [bɔ́di] samostalnik
telo, truplo; trup; karoserija; oseba, človek, nekdo; bistvo, jedro, glavni del
figurativno snov, tekst; steznik, životec; skupina, zbor, društvo, organ, korporacija; telesna straža, spremstvo; celota, večina
astronomija astralno telo; gostota, konsistenca, trdnost; retorta, prekapnica

body corporate korporacija; pravna oseba
in the body of the hall v sredini dvorane
the body of people velika množica
in a body vsi skupaj
to keep body and soul together preživljati se
one body is like another vsi ljudje smo enaki
main body glavnina vojske
diplomatic body diplomatski zbor
a poor body revež
kemija compound body spojina
body politic država
body of a letter tekst, vsebina pisma

dispatching [-čiŋ] masculin, anglais organ, ki nadzira promet, obratovanje, razdeljevanje električnega toka

glasil|o srednji spol (-a …)

1. anatomija die Glottis, das Lautorgan

2. časopis ipd.: das Organ, die Zeitung, die Zeitschrift (stranke Parteizeitung, Parteiorgan, združenja Verbandszeitschrift, interno Hauszeitschrift, osrednje Zentralorgan, tovarniško Betriebszeitung); (trobilo) das Sprachrohr

glasílo (časopis) gazette; organ; party paper

uradno glasílo RS the official gazette of the Republic of Slovenia

glasílo s glasilo, organ: glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije

Körper, der, (-s, -) telo; Biologie organizem; politisch: telo, organ; Chemie snov; (Hauptmasse, Rumpf) trup (tudi Musik); der Gebärmutter, eines Wirbels: glavnina; Mathematik Algebra: obseg; flüssiger Körper tekočina; gelber Körper rumeno telesce; starrer Körper togo telo

mémbru

I. -e n anat.

1. organ; ud

2. organ

3. mat. člen

II. -ă (-i, -e) m/f član (-ica), pripadnik (-nica)

nātūra -ae, f (nāscī)

I.

1. abstr. rojstvo: naturā tu illi pater es, consiliis ego Ter., si est tuus naturā filius Ci., naturā frater, adoptione filius L., naturā calamitosus Cu.

2. meton. konkr. rodilo (moško, žensko, živalsko): Varr., Mercurii Ci., matronae Ci., obscenius excitata Ci., obsignatam habere naturam Ci. —

II. meton.

1. natura natura = naravna (fizična) kakovost, naravna lega, ustroj, ureditev, zgradba, sestava, oblika, pojava, (naravna) zmožnost, sposobnost, svojstvo, bistvo: aëris, animi Lucr., loci, montis C., locus naturā et opere munitus C., quae (sc. urbs Syracusae) cum manu munitissima esset, tum loci naturā terrā ac mari clauderetur Ci., n. rerum et locorum Ci., n. fluminis C. smer, tok, vis et natura divina Ci. bistvo in naravna kakovost, suā naturā laudabile Ci. po svojem bistvu, tanta firmitudo et ea rerum natura C. bistvo vsega, naturae rerum H. naravne lastnosti (bistvo) stvari, naturam studio vincere C. prestopiti meje človeške narave = delati preko svojih moči, delati z nečloveškim naporom, delectus suā naturā gravis T. že sam(o) po sebi; occ. postava, podoba, oblika: tametsi bona natura est Ter., insula naturā triquetra C., n. serpentium S., arbor excussis cuneis in suam naturam revocata Val. Max. v naravno (prvotno) podobo (obliko), natura deest margaritis T. manjka naravna lepota, exiguae naturae homo Macr.

2. narava (natura) = duševna kakovost, duševnost, nrav, čud, prirojena (duševna) lastnost (zmožnost, sposobnost, svojstvo), kri = temperament, narava, nravi, značaj, mišljenje, miselnost, osebnost, individualnost, prirojen čut, naravni čut, naravno čustvo, naravna potreba, naravni nagon (nagib): praeter naturam Ter. proti svoji naravi, loqui, ut natura fert Ter. naravno, odkritosrčno, homo difficilimā naturā N., tristi et reconditā naturā Ci. krutost njegovega značaja = prirojena krutost, versare suam naturam Ci. naravo, značaj, čud, homines naturā (značaj), consuetudine (občevanje), disciplinā (omika) lenissimi Ci., naturā victus Ci. po naravnem čutu, tam naturae aptum Ci. (prim.: quae naturae sentit apta Val. Max.), natura moresque C., nonnullos rebus Gallicis favere natura cogebat C. prirojena ljubezen do domovine, omnes homines naturā libertati student C. po naravnem nagonu, naturā optimus Sen. ph. prav (zelo, nadvse) dobrosrčen, solā mentis naturā ducti Q. le po naravnem razumu, nec tuae naturae est Plin. iun. in nasprotuje tvojemu značaju, in ni v skladu s tvojim značajem; preg.: bene facere iam ex consuetudine in naturam vortit S. je prešlo v naravo, naturam expellas furcā, tamen usque recurret H. četudi naravo izženeš z vilami = četudi skušaš svoj značaj siloma spremeniti, (= sl. „zastonj pasjo taco vlečeš na mizo“), facere sibi naturam rei Q. spremeniti si kaj v drugo naravo = narediti si za del značaja.

3. naravni red (pogosto v zvezi z rerum stvari sveta)
a) naravna ureditev (naravni ustroj) sveta, naravni razvoj (stvari), tek (po)zemeljskih stvari, svetovni red, svetovna ureditev, naravni zakon (zakon narave): natura rerum non patitur Ci., cotidie delabi ad naturam rerum Ci. v naravni tek stvari, secundum naturam vivere Ci. v skladu z naravo (naravnim zakonom), naturā est insitum, ut quem timueris, semper oderis Ci., hoc exigit ipsa naturae ratio, quae est lex divina et humana Ci., naturam ipsam explere satietate vivendi Ci. z dovolj dolgim življenjem zadostiti naravnemu zakonu, naturae satisfecit Ci. ali pater naturae concessit S. (oboje evfem. =) je umrl, natura rerum publicarum Ci. ali n. civitatum N. naravni razvoj; naturae est z inf. = naravi je lastno (svojsko), lastnost narave je: naturae est potioribus deteriora submittere Sen. ph.
b) umna ureditev sveta, preudarno uravnavanje, umnost, pravilnost, red, urejenost: mundus naturā administratur Ci.
c) narava, naravnost, možnost: in rerum naturā est Ci. ali in rerum naturam cadit Q. možno je, (mogoče) je, utegne biti.
d) prirojena sila, moč, tvornost, dejavnost, ustvarjalnost: n. rei, deorum Ci.

4. narava
a) = vsemir(je), vesolje, vesoljstvo, vesoljni svet, stvarstvo (večinoma v zvezi z rerum, ki se ne sloveni posebej): Cleanthes autem … tum ipsum mundum deum dicit esse, tum totius naturae menti atque animo tribuit hoc nomen Ci., de natura rerum disputant C. o bistvu stvarstva, quae (sc. Venus) quoniam rerum naturam sola gubernas Lucr., rerum naturam peragrare Sen. ph. izsledujoč preiti.
b) naravna sila (kot pooseb. bitje, kot ustvarjajoče božanstvo): naturam fautricem habere N., maleficam naturam nactus N. (gl. nancīscor), quid enim aliud est natura, quam deus et divina ratio mundo inserta Sen. ph.
c) = (kakor gr. φύσις) vrsta, pleme, rod: n. animantum Lucr.

5. bitje, stvar, prvina, prasnov, pratvar, element, podstat: haec terrena mortalisque natura Ci., de naturis hic sentiebat Ci. o (štirih) prvinah (prasnoveh), quintam quandam (sc. poleg štirih) naturam esse censet Aristoteles Ci., ex duabus naturis conflata Ci., prim.: naturas rerum (prave stvari) esse, non figuras Ci.

6. zgradba, sestava, ustroj, organ: natura subiecta stomacho Ci., his naturis amplificatur sonitus Ci.

organe [ɔrgan] masculin organ; orodje, sredstvo; glas; glasilo

organe de sens čutilo
par l'organe de s posredovanjem
organes de commande (technique) naprave za upravljanje
organes génitaux spolovila
organe officiel du gouvernement vladni uradni list
avoir un bel organe imeti lep glas

organismo m

1. biol. organizem; ekst. človeški organizem, človeško telo

2. pren. organ, organizacija

ōrgano m

1. anat. organ:
organi sessuali spolni organi

2. ekst. naprava, strojni del; mehanizem:
organo di trasmissione prenosni mehanizem

3. organ, ustanova:
organo di controllo nadzorni organ
organo del partito strankarski organ
organo di vigilanza ekon. nadzorni organ
organi collegiali šol. kolegijski organi

4. pren. organ, glasilo

5. glasba orgle

órgano moški spol organ; orodje; glas; orgle; zastopnik; govorilo

órgano de Berbería, órgano de manubrio lajna
órgano sexual spolovilo
tocar el órgano igrati na orgle

órgle organ, church organ, pipe organ

električne órgle electric organ
hammond órgle Hammond organ
izdelovalec orgel organ builder
Stalinove órgle vojska multiple rocket launcher

órgle -gel ž. mn., орга́н -а ч.

part¹ [pa:t] samostalnik
del, kos; sestavni del, sestavina
matematika del ulomka (three parts tri četrtine)
tehnično posamezen del (parts list seznam posameznih delov, spare part nadomestni del)
delež, udeležba (he wanted no part in the proposal o predlogu ni hotel nič vedeti)
del telesa, ud, organ (the privy parts spolni organi)
zvezek (knjige: the book appears in parts)
stranka v sporu (he took my part postavil se je na mojo stran)
dolžnost (I did my part storil sem svojo dolžnost)
gledališče, figurativno vloga (to act a part in igrati vlogo koga v; the government's part in the strike vloga vlade v stavki)
glasba (pevski ali instrumentalni) glas, part (to sing in parts večglasno peti, for several parts za več glasov)
arhaično, množina nadarjenost, zmožnosti (a man of parts zmožen človek, pametna glava)
pokrajina, predel, območje (in foreign parts v tujini, in these parts v teh krajih)
ameriško preča

part by part del za delom, kos za kosom
in part deloma
to be art and part biti udeležen pri čem, biti sestavni del česa
to have a part in s.th. biti udeležen pri čem
for my part kar se mene tiče
on the part of od, od strani
of parts nadarjen, odličen, mnogostranski
on my part z moje strani
the most part največji del
for the most part večinoma
to have neither part nor lot in ne imeti nobenega opravka s čim
to play a part ne biti iskren, varati, igrati
to play a noble part ravnati plemenito
part and parcel bistveni del česa
to take s.th. in good (ill; ali bad) part ne zameriti, dobro sprejeti (zameriti, slabo sprejeti)
to take part in sodelovati, udeležiti se
to take the part of; ali to take s.o.'s part biti na strani koga, zagovarjati koga
payment in parts plačilo na obroke
slovnica part of speech besedna vrsta
to be careful of one's parts of speech paziti na čistočo govora

teló telésa s
1. corp, trup
2. organ

trákt m (lat. tractus)
1. trakt, krilo zgrade: južni trakt gradi
2. trakt, organ: prebavni trakt

údo s
1. ud, organ: ko da mozak skupi i uda poveže
2. kos mesa (za sušenje, za dimljenje): za meso kaže se parče mesa ili udo mesa