Franja

brzostrélen

brzostrelno orožje arma f de tiro rápido

daljinsk|i (-a, -o) Fern- (dostop tehnika der Fernzugriff, posnetek die Fernaufnahme, promet der Fernverkehr, tiskalnik der Fernschreiber, vžig die Fernzündung, sprožitev die Fernauslösung, tehnika die Fernwirktechnik, krmiljenje die Fernsteuerung, ogrevanje die Fernheizung, proženje die Fernbetätigung, sprožilo der Fernauslöser, upravljanje die Fernbedienung, usmerjanje die Fernlenkung, vklapljanje die Fernschaltung, vodenje die Fernwirktechnik)
daljinsko krmiliti/upravljati fernsteuern
radijsko daljinsko krmiliti/upravljati funkfernsteuern
daljinsko ogrevati fernheizen
na velike razdalje: Langstrecken- (polet der Langstreckenflug, raketa die Langstreckenrakete, orožje die Langstreckenwaffe); promet: Fern-, Überland- (Überlandverkehr)
šport daljinski rekord der Weitenrekord
(v smučarskih poletih der Skiflugweitenrekord)

damski revolver stalna zveza
(majhno orožje) ▸ női revolver

domet [è] moški spol (-a …) die Reichweite; streljanja: die [Schußweite] Schussweite; (doseg) die Tragweite
z velikim dometom vojska weitreichend, [weittragend] weit tragend
orožje kratkega dometa die Kurzstreckenwaffe
orožje srednjega dometa die Mittelstreckenwaffe
raketa srednjega dometa die Mittelstreckenrakete

dvórezen two-edged; double-edged

dvórezno orožje double-edged weapon

Evansov gambit stalna zveza
šah (vrsta otvoritve) ▸ Evans-csel
Evansov gambit, v katerem beli žrtvuje kmeta za hiter razvoj, je takoj postal priljubljeno orožje vročekrvnih šahistov 19. stoletja. ▸ Az Evans-csel, amelyben a világos gyalogot áldoz a gyors siker reményében, a 19. században rögtön a forróvérű sakkozók kedvelt fegyverévé vált.

gosenična havbica stalna zveza
vojska (orožje) ▸ lánctalpas tarack

govori|ti (-m) reči sprechen, reden

1. za človekovo zmožnost: sprechen; neki jezik: eine Sprache sprechen
govoriti špansko/nemško/slovensko/angleško … Spanisch/Deutsch/Slowenisch/Englisch sprechen
zatikaje/slabo govoriti (lomiti) kak jezik: radebrechen (Deutsch/Slowenisch radebrechen)
figurativno govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen
figurativno govoriti drug jezik eine andere Sprache sprechen
govoriti tri jezike dreisprachig sein
ki ne govori istega jezika anderssprachig
kdor govori nemško/slovensko, kjer se govori nemško/slovensko deutschsprachig/slowenischsprachig

2. -sprechen, -reden (brez prekinitve durchsprechen, naprej weitersprechen, weiterreden, proti sprechen gegen, dagegensprechen, iz srca aus der Seele sprechen)

3. (govoriti brez konca in kraja, neumnosti ipd.) reden, -reden (govoriti tja v en dan daherreden, drauflosreden, dahinreden, zmedeno irrereden, drug čez drugega [durcheinanderreden] durcheinander reden, drug mimo drugega aneinander vorbeireden)
govoriti kot dež ohne Punkt und Komma reden

4.
glasno govoriti laut sprechen/reden, poltern
medeno govoriti Honig reden
govoriti s prenarejenim glasom die Stimme verstellen
govoriti v strokovnem žargonu/samo o strokovnih rečeh fachsimpeln
govoriti z visokim glasom/falzetom piepsen
jecljaje/zatikajoče govoriti stammeln
hripavo govoriti krächzen
nejasno govoriti kot pijanec: lallen
slabo/bogokletno govoriti lästern
sladko govoriti flöten
govoriti neumnosti (hecati se) blödeln
na široko govoriti o čem sich verbreiten über (etwas)
govoriti resnico die Wahrheit sagen

5. z naglasom: saškim, berlinskim …: sächseln, berlinern
govoriti z judovskim naglasom jüdeln

6. kaj komu (jemandem etwas) sagen, prepričevalno: einreden auf (jemanden), zoprno: (jemandem mit etwas) in den Ohren liegen

7.
začeti govoriti zu sprechen/reden anfangen, losreden
o neki temi: zu sprechen kommen auf
pustiti govoriti sprechen lassen
|
govoriti o sprechen/reden über, sprechen/reden von
govoriti o vsem mogočem (in nemogočem) vom Hundertsten ins Tausendste kommen
slabo govoriti o [schlechtmachen] schlecht machen (jemanden/etwas), schlecht zu sprechen sein auf (jemanden/etwas)
ne govoriti o čem (etwas) totschweigen
govoriti proti dagegensprechen
govoriti v prid česa sprechen für, teze: (eine These) erhärten
govoriti v veter figurativno in die Luft reden, in den Wind reden
govoriti z/s sprechen mit (jemandem)
govoriti za sprechen für, dafürsprechen
kar govori za das Pro
kar govori proti das Kontra
|
figurativno tebi je lahko govoriti du hast leicht reden
da ne govorimo o … um von … gar nicht zu reden/sprechen
govori se o … es wird gesprochen über …
govori se, da es heißt, [daß] dass …
govori se, da je bolan er soll (krank) sein
veliko se govori o X X ist [vielbesprochen] viel besprochen, X ist Stadtgespräch
figurativno pustiti, naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
tako se z mano ne govori so spricht man nicht mit mir, so lasse ich mir nicht kommen

grmeti glagol
1. (ob nevihti) ▸ dörög, mennydörögKer je močno grmelo, smo imeli izključen telefon. ▸ Mivel erősen dörgött, kikapcsoltuk a telefont.Začelo se je bliskati in grmeti. ▸ Elkezdett villámlani és dörögni.

2. (o napravah ali pojavih) ▸ bömböl, dörög, dübörögNa ruski fronti dan za dnem grmijo topovi. ▸ Az orosz fronton nap mint nap dörögnek az ágyúk.Iz zvočnikov je grmela glasba. ▸ A hangszórókból dübörgött a zene.Vsakdo ve: samo še nekaj ur, pa bodo začele grmeti granate. ▸ Mindenki tudja: még néhány óra, és elkezdenek ropogni a gránátok.

3. (o naravnih pojavih) ▸ zúdul, morajlik, zuhogZ gora in hribov so na ceste grmeli zemeljski plazovi. ▸ A hegyekről és dombokról földcsuszamlások zúdultak az utakra.Ledenik se razteza in pri tem strašansko poka in grmi. ▸ A gleccser ereszkedik lefelé, és közben félelmetesen ropog és morajlik.
Med Zambijo in Zimbabvejem grmi reka Zambezi. ▸ Zambia és Zimbabwe között a Zambézi folyó morajlik.

4. lahko izraža negativen odnos (razburjeno govoriti) ▸ dörög, mennydörög, dübörögOtok je grmel od vročih polemičnih debat. ▸ A sziget a heves, ellentmondásos vitáktól volt hangos.
Ker je šlo za čezatlantske prelete, za drago letalo, so novinarji in javnost začeli grmeti. ▸ Mivel ez egy transzatlanti járat volt, a drága repülőgép miatt a sajtó és a közvélemény felzúdult.
"Kje je pa kakšen zdravnik?" je grmel po hodnikih. ▸ „Van itt valahol orvos?” – dübörgött végig a folyosókon.

5. (o vznemirjenju) ▸ dübörög
Ko mi v osamljenosti grmi v duši, se ne sliši. ▸ Amikor magányomban dübörög a lelkem, nem hallják meg.
V meni je ves čas grmela in besnela jeza. ▸ Állandóan forrt és tombolt bennem a düh.

6. (o hitrem padanju) ▸ zuhan
Ob nastopu recesije in čiščenja finančnega trga so cene nafte zgrmele in grmijo navzdol še naprej. ▸ A recesszió kezdetével és a pénzügyi piac megtisztulásával az olajárak összeomlottak, és még mindig zuhannak.

havbica samostalnik
(orožje) ▸ tarackV operaciji so sodelovala tudi bojna letala, tankerji, havbice in bojne ladje. ▸ A hadműveletben harci repülőgépek, harckocsik, tarackok, tartályhajók és csatahajók is részt vettek.
Povezane iztočnice: samovozna havbica, vlečna havbica

hlad|en¹ (-na, -no) poletje, jutro, zemlja, človek, smehljaj: kühl; zrak, vreme, hrana, obkladek, voda, pogled, glas, izraz na obrazu, vzdušje: kalt; po značaju, temperamentu: kühl, herb, gefühlskalt; (brez strasti) leidenschaftslos
hladno orožje blanke Waffen množina
hladen narezek kalte Platte
hladna kri kaltes Blut
ohraniti hladno kri einen kühlen Kopf bewahren
ostati hladen kalt bleiben, unbeeindruckt sein/bleiben
biti hladen do koga (jemandem) die kalte Schulter zeigen
| ➞ → hladno

hláden cool; fresh; (mrzel) cold, chilly, frosty; (brezčuten) unfeeling, insensible; (mlačen) lukewarm, indifferent, unconcerned, equanimous; (neusmiljen) as cold as charity

hládno orožje cold steel, (tudi revolver) side arms pl, side arm; figurativno (nedostopen ipd.) cold-mannered, frigid; reserved, distant; (brez razburjanja) (as) cool as a cucumber
hláden pozdrav frigid greeting
hláden sprejem a cold reception
hláden val cold snap(s pl)
hládna ondulacija cold wave
hláden kot mrlič cold as death, cold as clay
hládno mi je I am cold, I feel cold
hládno postaja it's getting cool
ostati hláden to keep cool, to keep one's temper
to me pusti hládnega that leaves me cold
hládno koga sprejeti to give (ali to show) someone the cold shoulder, to give someone a cold reception, humoristično to give someone the frozen mitt

hláden (-dna -o)

A) adj.

1. fresco, freddo:
hladno poletje, vreme estate fredda, tempo freddo
prijetno hladna soba stanza fresca
gastr. hladna večerja cena fredda
gastr. hladne jedi piatti freddi

2. (ki vsebuje, izraža nenaklonjenost) freddo:
hladen sprejem accoglienza fredda
hladna presoja giudizio freddo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiz. hladna svetloba luce fredda
friz. hladna trajna permanente a freddo
geogr. hladni pas zona glaciale
med. (spolno) hladna ženska donna frigida
meteor. hladna fronta fronte freddo
polit. hladna vojna guerra fredda
metal. hladno valjanje laminatura a freddo
hladno lepilo colla a freddo
voj. hladno orožje armi bianche
pren. ohraniti hladno kri conservare il sangue freddo

B) hládno (-ega) n freddo; fresco:
popiti kaj hladnega bere qcs. di freddo
spraviti na hladno mettere al fresco (latte e sim.)
pren. spraviti, postaviti na hladno mettere al fresco, in gattabuia

hláden -dna -o prid.
1. răcoros, rece
2.
□ hladno orožje armă albă

iranski pridevnik
(o Iranu in Irancih) ▸ irániPovezane iztočnice: iranski rial

jêdrski nuclear

jêdrska cepitev nuclear fission
jêdrska cona nuclear zone
jêdrski elektron nuclear electron
jêdrska energija nuclear energy
jêdrska eksplozija nuclear explosion
jêdrska fizika nuclear physics pl (s konstr. v sg)
jêdrsko orožje nuclear weapons pl
jêdrsko raziskovanje nuclear research
jêdrska reakcija nuclear reaction
jêdrski reaktor nuclear reactor
jêdrski razpad nuclear disintegration
jêdrsko strelivo armour-piercing ammunition
jêdrska struktura nuclear structure

jêdrski nuclear

jedrska fizika (energija, reakcija) física f (energía f, reacción f) nuclear
jedrsko orožje armas f pl (termo)nucleares
jedrski reaktor reactor m nuclear
jedrsko sevanje radiación f

jurišna puška stalna zveza
vojska (orožje) ▸ rohampuska

klásičen (-čna -o) adj.

1. (nanašajoč se na stare Grke in Rimljane, tudi ekst. ) classico:
klasična filozofija filosofia classica
klasična tragedija tragedia classica
šol. klasična gimnazija (ginnasio) liceo classico
žena klasične lepote una donna di bellezza classica

2. (ki ima umetniške značilnosti nekega naroda, jezika v največji meri) classico:
klasična dela naše literature le opere classiche della nostra letteratura

3. ekst. classico, tradizionale, esemplare, tipico, caratteristico:
klasično pohištvo mobili classici
klasična oblika suknjiča taglio classico della giacchetta
klasično orožje armamento classico, convenzionale
šport. klasične discipline discipline classiche
šport. klasična kombinacija combinata nordica

kratki domet moški spol
vojska orožje kratkega dometa die Kurzstreckenwaffe
raketa kratkega dometa die Kurzstreckenrakete