Franja

precautionary [prikɔ́:šənəri] pridevnik
varnosten, svarilen, previdnosten

precautionary measures varnostni ukrepi
precautionary statement izjava, ki jo je treba oprezno sprejeti
precautionary signal opozorilno znamenje

prō-videō -ēre -vīdī -vīsum

1. prvi ali prej videti (in pozdraviti), pred seboj, od daleč, v dalj(av)o videti: Kom., Cels. idr., excusat, quod non providisset eum H., iacula in tenebris, ubi, quid petatur, procul provideri nequeat, inutilia esse L., providere navem Suet., e cuius (sc. phengitis lapidis) splendore per imagines, quidquid a tergo fieret, provideret Suet. Klas. le

2. metaf.
a) naprej (v bodočnost, v prihodnost) videti, pre(d)videti (pre(d)videvati): Pac. ap. Gell. idr., plus animo providere et praesentire C.; z obj.: Lucr., Iust. idr., medicus morbum ingravescentem ratione providet Ci., quae multo ante provideram Ci., omnia providens et cogitans et animadvertens deus Ci.; pass.: ante provisa tempestas Ci.; z ACI: quod fore Caesar providerat C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: est boni consulis providere, quid futurum sit Ci.
b) (po)skrbeti za kaj; abs. = biti previden, biti na oprezu, oprezovati, opazovati; z dat.: Pl., Corn. idr., rei frumentariae C., saluti vestrae Ci., vitae hominum Ci., cui rei non erat provisum ab iis C.; abs.: Ter., ni consules providissent L., actum de te est, nisi provides Ci.; s finalnim stavkom: L., ut in perpetuā pace esse possitis, providebo Ci., provideat (naj poskrbi = naj prepreči) ne palam res agatur Ci.; proviso (abl. abs.) T. previdno, pazljivo, oprezno.
c) vnaprej preskrbeti (preskrbovati), priskrbeti (priskrbovati), oskrbeti (oskrbovati), dobaviti (dobavljati), prirediti (prirejati), pripraviti (pripravljati), ukreniti (ukrepati), kar je treba; z acc.: Petr., Vell. idr., arma, frumentum L., rem frumentariam, frumentum exercitui, frumentum in hiemem C., ea, quae ad usum navium pertinent C., multa Ci., multum in posterum Ci., consilia in posterum Ci. vse previdno pripraviti za prihodnost; pass: Ci., provisis etiam heredum in rem publicam opibus T. vnaprej utrdivši tudi oblast svojih dedičev nad državo, omnia velut adversus praesentem Hannibalem cauta provisaque fuerunt L.; z de: de re frumentariā C., de Brundisio atque illā orā Ci. — Od tod adj. pt. pr. prōvidens -entis, adv. prōvidenter previden, pazljiv, oprezen: homo Ci., dux cautus et provedens L., satis providens S., id ad eas res est providentius Ci. ep., providentissimus quisque T., providentissimus homo Plin. iun., providenter exornare S., quanto prudentius Ps.-Q. (Decl.), prudentissime constituere aliquid Ci.

réserve [-zɛrvə] féminin rezerva, prihranek, prihrana, zaloga; zadržanost, pridržek, opreznost, rezerviranost; premislek; izjema; militaire rezerva, sveže nadomestne čete; rezervat, pridržan prostor ali področje; nadomestek; prostor za hranjenje blaga

à la réserve de, que ... z izjemo da ..., razen, da ...
avec réserve oprezno
de réserve rezervni, v rezervi
sans réserve popopolnoma
sous certaines réserves z nekaterimi pridržki
sous (toute) réserve dé s pridržkom, brez garancije
accumulation féminin de réserves (commerce) kopičenje rezerv
fonds masculin pluriel de réserves rezervni sklad
officier masculin de réserve rezervni častnik
réserve cachée, latente, occulte (commerce) skrita rezerva
réserve de chasse, de pêche lovski, ribiški revir, rezervat
réserve indienne indijanski rezervat
réserve légale, légitime héréditaire dolžni, pripadajoči del dediščine
réserve d'or, de devises rezerva zlata, deviz
réserves mondiales de pétrole, de gaz naturel svetovne rezerve petroleja, naravnega plina
accumuler des réserves (na)kopičiti rezerve
avoir, tenir qe en réserve imeti, držati kaj v rezervi
constituer une réserve, des réserves de denrées ustvariti, napraviti rezervo, rezerve živil
être versé dans la réserve (militaire) biti preveden v rezervo
être dévoué à quelqu'un sans réserve biti popolnoma vdan komu
être, se tenir sur la réserve biti oprezen, varovati se, paziti se, ne se neprevidno angažirati
faire des réserves sur qe izraziti pomisleke proti
mettre quelque chose en réserve dati kaj na stran

safety¹ [séifti] samostalnik
varnost, sigurnost, netveganost; zanesljivost (postopka, mehanizma), dobro stanje
arhaično varna (s)hranitev; varovalo (pri puški); puška z varovalom

with safety varno, brez nevarnosti, brez rizika ali tveganja; figurativno zaščita proti nezgodi
safety first! varnost predvsem!
factor (coefficient) of safety varnostni faktor (koeficient)
to be in safety biti na varnem
we cannot do it with safety brez nevarnosti tega ne moremo napraviti
there is safety in numbers če nas je več, je varneje; številke ne lažejo
to play for safety igrati oprezno, figurativno ničesar ne tvegati, biti previden

salto moški spol skok, preskok, preskočitev (pri branju); naskok, napad; vojska izpad; prepad; slap, vodopad

salto de agua slap
salto (al) alto, salto de altura skok v višino
salto de cama jutranja obleka
salto de campana prekuc, »kozolec« (v vodo); skok na glavo
salto a la garrocha (šp) skok s palico
salto largo, salto a distancia, salto de longitud (šp) skok v daljino
salto de lobo volčja jama
salto mortal drzen (smrtni) skok, salto
salto de (ali a) pértiga skok s palico
a salto de mata oprezno bežeč
a saltos v skokih, skokoma
de (un) salto nenadoma
en un salto v enem skoku; bliskovito
en dos saltos estoy de vuelta takoj pridem nazaj
apartarse de un salto odskočiti, v stran skočiti
dar un salto poskočiti
dar saltos poskakovati
ganar de un salto v enem skoku doseči
pasar a salto(s) preskočiti
a gran salto, gran quebranto (fig) ošabnost vodi v padec

serrer [sɛre] verbe transitif stisniti, stiskati; tiščati; pritiskati; zapreti, shraniti; zadrgniti, pritegniti; stesniti, zožiti; priviti (vijak); pričvrstiti, pritrditi, privezati; iti ali peljati tik (la muraille ob zidu)

se serrer stisniti se (contre k)
serrer quelqu'un dans ses bras, contre son cœur stisniti koga k sebi
serrer dans strpati v
serrer le frein pritegniti zavoro
serrer le foin spraviti, shraniti seno pod streho
serrer son jeu previdno igrati, oprezno ravnati
serrer la main à quelqu'un stisniti komu roko
serrer les rangs strniti vrste
serrer les poings stisniti pesti
serrer la vis, les pouces à quelqu'un (figuré) strogo s kom ravnati
serrer sa ceinture d'un cran stisniti pas za eno luknjo
serrer (sur) sa droite (avto) voziti skrajno po desni strani
les chaussures me serrent les pieds čevlji me tišče
serrer de près quelqu'un biti komu za petami, figuré ugnati koga
serrer une femme de près zelo dvoriti kaki ženski
serrer de près un texte dobesedno prevesti besedilo
serrer de près un problème pazljivo analizirati, študirati problem
serrez-vous pour nous faire de la place stisnite se skupaj, da nam naredite prostor
se serrer les coudes pomagati si medsebojno
se serrer la ceinture (familier, figuré) zadrgniti si pas

shy¹ [šái]

1. pridevnik (shyly prislov)
plah, plašen, plašljiv, boječ; zadržan, rezerviran, sumničav, oprezen; (žival, rastlina) kržljav, zaostal; skrit, ki ga je težko najti (kraj)
pogovorno dvoumen, sumljiv, na slabem glasu
ameriško, sleng ki je izgubil, brez
ameriško reven (of z)

shy of money ameriško, sleng na trdem z denarjem
I am shy a dollar ameriško, sleng sem ob dolar
a shy place zloglasen kraj
this tree is a shy bearer to drevo slabó rodi
to be shy of s.o. iti komu s pota, izogibati se koga
to be (to look) shy on (at) z nezaupanjem gledati na
to be shy of s.th. bati se česa, izmikati se čemu, izogibati se česa
to be shy of doing s.th. oprezno, z oklevanjem kaj narediti
once bit twice shy kdor se enkrat opari, še se mrzle vode boji

2. samostalnik
plašljivost (konja)

3. neprehodni glagol
plašiti se, odskočiti (o konju)
figurativno umakniti se nazaj, ustrašiti se

to shy at s.th. bati se česa, oplašiti se, ustrašiti se česa
to shy off preplašiti

steady² [stédi]

1. pridevnik (steadily prislov)
čvrst, trden, stalen, nepremakljiv, neomajen; miren, siguren; odmerjen, pravilen, nespremenljiv, stalen; enakomeren, nepretrgan, enoličen; neplašljiv (konj); zanesljiv, trezen, resen; oprezen, preudaren
trgovina stalen, stabilen, ustaljen

steady prices stalne cene
steady habits trezen način življenja
steady nerves močni živci
a man steady in his purpose človek, ki ne odstopi od svojega cilja
a steady wind enakomeren veter
to be steady on one's legs trdno stati na nogah
to keep a ship steady držati ladjo v pravi smeri (kurzu)
to remain steady trgovina ostati stalen (o cenah)

2. medmet

steady! (le) mirno (kri)!; previdno!, oprezno!, počasi!, polagoma!
steady on! stoj!

3. prehodni glagol
utrditi, pritrditi, pričvrstiti; podpreti; ustaliti; sigurno upravljati (s čolnom); brzdati (konja); zmanjšati (hitrost)
figurativno privesti (koga) k pameti, spametovati; strezniti
neprehodni glagol
ustaliti se, utrditi se; sigurno, enakomerno se gibati, premikati (o čolnu); umiriti se; priti k pameti, spametovati se, strezniti se, strezniti se

to steady one's nerves pomiriti, umiriti si živce
he has steadied down a lot zelo se je spametoval

sus-pendō -ere -pendī -pēnsum (sub in pendere)

1. narediti (storiti, povzročiti) da kaj visi, obesiti (obešati), vesiti; pt. pf. suspēnsus 3 obešen; pogosto = viseč: Cels., Sen. ph., Gell. idr., acinacem Cu., intereas suspensus O.; poseb. v kakem svetišču bogovom na čast obesiti (obešati) posvečen, zaobljubljen dar: arma patri suspendet capta Quirino V., ubi figere dona solebant Laurenti divo et votas suspendere vestes V., suspendere potenti vestimenta maris deo H.; refl.: alii se suspendēre Pl., nisi me suspendo, occìdi Pl., te suspendas cum ero Pl., suspendere se Ci.; s česa? (v sl. na kaj?, okoli česa?, s čim?) z abl.: curru suspendere capita V. obesiti tako, da visijo z voza = obesiti na voz, suspendere arcum umeris, tignis nidum, dona tholo V., rapiam suspensa sacris insignia fanis Tib., suspendere aliquid collo Plin., ranae suspensae pedibus (za noge) Plin., reste suspensus L. viseč ob vrvi, se laqueo suspendere Aug., se suspendit fenestrā (sc. da bi ven gledal) Amm.; pesn.: nec sua credulitas piscem suspenderat hamo O. in ribe ni bila obesila na trnek njena lahkovernost = in riba ni bila obvisela na trnku v svoji lahkovernosti, ni bila lahkoverno popadla trnka (zgrabila za trnek); z gr. acc.: pueri … laevo suspensi loculos tabulamque lacerto (= qui laevo lacerto sibi suspenderunt loculos tabulamque) H. ki jim z leve rame visijo škatlice in računska deščica; pesn. pren.: suspendit pictā vultum mentemque tabellā H. je uprl oči v (lepe) slike in jim posvetil svoje misli, se je zagledal v slike in se ob njih zamislil, naso suspendere adunco ignotos H. nos vihati nad prostaki = ošabno in prezirljivo gledati na preproste ljudi = excusso (tj. emuncto) populum suspendere naso Pr.; Balatro suspendens omnia naso H. vse zasmehujoč; scis … iustum gemina suspendere lance Pr. pretehtati; s praep. e(x): se de ficu Ci. ali se e ficu Q., columbam mālo ab alto, oscilla ex alta pinu, spicula ex umero V., nodum e collo Plin., funiculum de clavo Amm.; kje? (v sl. včasih tudi kam?) z loc.: caput obnubito, arbori infelici (loc., ne dat.!) reste suspendito Lex ap. Ci., i, caput obnube liberatoris urbis huius, arbore infelici suspende L.; s praep. in: suspendere in carnario Ca., in foribus suspendit aranea casses V., suspendi in oleastro Ci., suspensae in litore vestes Lucr., herba solstitialis … suspensa in collo Plin., in trutina suspendit Homerum Iuv., sacrilegos in furca suspendisse Dig., suspendere sub ramo Plin.

2. metaf.
a) kvišku spraviti (spravljati), dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), (z)višati, povišati (poviševati), vzvišati (vzviševati), narediti (delati) kaj visoko: turris tectum pressionibus suspendere ac tollere C., quibus (sc. tignis) suspenderent eam contignationem C., (sc. tellurem) tenui suspendere sulco V. v plitve brazde (z)orati, razri(va)ti, glebas Col. ali litora vomere Stat. (z)rahljati, vineam in summa terra Col. rahlo zasaditi (zasajati), nemora Sen. ph. na hišnih strehah zasaditi (zasajati), terram Ap. vzdigniti, castraque praeruptis suspendunt ardua saxis Sil. in postavijo tabor (se utaborijo) visoko na … , campus subeunte stagno suspensus Mel. močvirno; occ. podpreti (podpirati), podložiti (podlagati): muro suspenso furculis L., (sc. opus) ita aedificatum, ut suspendi non posset Ci. brez podpore trdno stati, dolia suspendere subiectis lapidibus Col., cum terra levis mediam virgultaque molem suspendant Lucan., insulam incredibili arte Sen. ph., tellus ligneis columnis suspenditur Plin., humilis casa fumoso suspensa tigillo Petr., tu Libycos Indis suspendis dentibus orbes Mart. ti podpiraš (podlagaš) svoje libijske mizne plošče s slonokoščenimi nogami.
b) spraviti (spravljati) kaj v viseče (zibajoče se, lebdeče) stanje, (za)zibati, narediti (storiti, povzročiti) da kaj visi ali lebdi, narediti (storiti, povzročiti), da kaj plava po zraku, narediti (storiti, povzročiti), da se kaj ziblje v zraku, ohraniti (ohranjati) v visečem (plavajočem, zibajočem se, lebdečem) stanju; v pass. po (v) zraku plavati, po zraku zibati se, v zraku viseti ali lebdeti, nalahko gibati se: Iunonem suspendit Olympo Val. Fl. Junoni je dal plavati po nebu, Junono je pritrdil na nebo, suspendere gressum Sen. ph. ali gradum P. Veg. rahlo (lahno, tiho) stopati, pes summis digitis suspenditur Q. se ziblje na prstih, suspenso gradu ire Ter. = suspenso pede evagari Ph. = suspensos gradus ferre O. = suspensos pedes ponere Sen. rh. = suspensa vestigia ferre Sil. ali levare Ps.-V. (Ciris) po prstih hoditi, vestigium suspensum Plin. iun. netrdno (omahljivo, majavo) stopanje, netrden (omahljiv, majav) korak, suspensis passibus Amm. z lahkimi koraki, rahlo, tiho stopajoč, primos suspensus in artus O. dvignivši se (vzpenši se) na konice prstov, suspendi lectus debet et moveri Cels., Seianus genu vultuque et manibus super Caesarem suspensus T. sklonivši (nagnivši) se, ali: sklonjen (nagnjen) nad cesarja; occ. kako poslopje obokati, (se)zidati v obok, (z)graditi v obok: primus balneola suspendit Ci. ap. Non. — Pren.
a) zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati), odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati), zavreti (zavirati), ovreti (ovirati), prekiniti (prekinjati), ukiniti (ukinjati), preprečiti (preprečevati): fletum, lacrimas O., spiritum Q., dolore per intervalla suspenso Ps.-Q. (Decl.), quasi suspendendus sermo sit Q., fluctiones oculorum suspendere Plin., psyllion … epiphoras suspendit Plin., canon Aegypti, qui suspensus fuerat Vop. dovoz žita, ki je bil zavrt (preprečen), quae (sc. causae morbi) suspendi possunt P. Veg., apparatum saporis arte quadam suspendere Amm.
b) pustiti ali držati koga v negotovosti (dvomu, napetosti), pustiti (puščati) kaj neodločeno (nedognano, nedokončano): medio responso (z dvoumnim odgovorom) rem suspenderunt L., suspenditque animos ficta gravitate rogantes O., animos exspectatione suspenderat Cu., suspendere aliquem exspectatione Plin. iun., senatum Suet., fratris exemplum mentem eius anxiam suspendebat Amm. — Od tod adj. pt. pf. suspēnsus 3

I.

1. dvignjen, vzdignjen, privzdignjen, vzvišen, visok: Roma cenaculis suspensa Ci. visoko v nadstropja zidani Rim, ubi … vasto Cori cum murmure fluctus suspensum in terras portat mare Sil., aura suspensa levisque Lucr. visoka (po drugih: rahla, mirna), saxis suspensam hanc aspice rupem V. ležečo visoko na skalovju, suspensis auribus Pr. z vzdignjenimi = nastavljenimi ušesi, radix suspensa pariter et mersa Plin. iun.

2. viseč, (v vodi, po zraku) plavajoč, (v zraku, v vodi) lebdeč (vozeč se, zibajoč se), leteč, vešajoč se nad čim, nalahko gibajoč se: aquila suspensis demissa leniter alis L. spustivši (spuščajoč) se … na plavajočih perutih (kreljutih), suspensa gravīs aulaea ruinas … fecere H., equi … qui „per undas currūs suspensos rapuisse“ dicuntur Ci., (sc. Camilla) mare per medium fluctu suspensa tumenti ferret iter V., suspensum inter nubila corpus Sil., inde ferebant nubila suspenso celerem temerasse volatu Persea Stat., dentibus suspensis Lucr. blago (ne močno, ne ostro) grizoč, molis suspensis Col., suspensa mola olivam frangito Col., suspensum et nutans machinamentum Amm., suspensa cohors, agmina Cl. leteča, hiteča.

3. zrahljan, rahel: terra Col., suspensissimum pastinatum Col. —

II. metaf.

1. viseč na čem, odvisen od česa, stoječ na čem, temelječ na čem: nec suspensa (sc. omnia) aliorum aut bono casu aut contrario pendēre ex alterius eventis … coguntur Ci., non aliunde pendēre nec extrinsecus aut bene aut male vivendi rationes suspensas habere Ci. ne čislati, da sta blagor in gorje življenja odvisna od zunanjih reči (zunanjih dejavnikov), dubii suspensaeque ex fortuna spei L., animi ex tam levibus momentis fortunae suspensi L., numquam credideris felicem quemquam ex felicitate suspensum Sen. ph.

2. negotov, v negotovosti bivajoč, neodločen, omahujoč, dvomeč, ne zagotovo vedoč, težko (željno) pričakujoč, poln pričakovanja, napet: suspensus incertusque vultus Ci. neodločnost in negotovost kažoč, cum servitiorum animos propter bellum suspensos videret Ci., animus suspensus curis maioribus Ci., suspensior animus Auct. b. Afr., suspensa mens V., nolo suspensam et incertam plebem Romanam obscura spe et caeca exspectatione pendēre Ci., suspensa exspectatio Ci., Cu., illa (sc. turba) exspectatione suspensa Cu., suspensumque exspectatione … rogat Cu., exspectationem hominum … suspensam tenere Plancus in Ci. ep. v negotovosti puščati, ne diutius oratione mea suspensa exspectatio vestra teneatur Ci., suspensum me tenes Ci. ep., suspensum incertumque aliquem dimittere Plin. iun., erecti suspensique in minime gratum spectaculum animos intendunt L. z napeto pozornostjo, napeto, rebus suspensis L. ob negotovosti političnih razmer, v nevarnem položaju, suspensa oratio Q., Tiberio … suspensa semper et obscura verba (sc. erant) T., in suspenso relinquere Plin. iun. v negotovosti (neodločeno, nedognano) pustiti (puščati), in suspenso sit Dig. bodi (ostani) neodločeno; z loc.: tot populos inter spem metumque suspensos animi habetis L. v duhu omahujočih med upom in strahom, suspensus animi mecum ipse cogitationes … agitabam Ap.; z gen.: exspectatio te spei suspensum fatigabit Gell.; z odvisnim vprašanjem: perterriti oppidani, cum, quid ageretur in locis reliquis, essent suspensi Hirt. ker niso zagotovo vedeli. — Adv. v komp. suspēnsius bolj dvomeče, bolj neodločno: Aug.

3. tesnoben, plašen, boječ, zaskrbljen, nemiren, vznemirjen, vznemirljiv: cura Ci. poet. tesnobna, vznemirljiva, timor O., metuque mutuo suspensa erant omnia L., ne suspensi … capesserent proelium Cu. razvneti, razburjeni, meque ad tua limina … multo suspensum numine ducit V. drhtečega od silne groze božje, suspensa nox Plin. iun., manu suspensā laudare Plin. iun. zadržano, udržljivo, previdno, oprezno, suspensus pro homine amicissimo Plin. iun. v skrbeh, Vespasiani nomen suspensi … circumibant T. v zadregi; est suspensum et anxium (z inf.) tesnoben in bridek položaj je, človeka navdaja s tesnobo in strahom.

4. dela oproščen, praznujoč: familia Amm.

tread^*2 [tred]

1. neprehodni glagol
stopati, korakati, iti, hoditi; neposredno slediti

2. prehodni glagol
iti po, stopiti (na), gaziti, tlačiti; krčiti, utreti (pot); plesati (ples); pohoditi, pogaziti, zmečkati; naskočiti

to tread on s.th. stopiti na, pohoditi kaj
to tread on s.o's corns (toes) stopiti komu na kurje oko (na prste)
(to seem) to tread on air figurativno plavati na oblakih, biti ves iz sebe od veselja
to tread the stage (the boards) iti med gledališke igralce, nastopiti na odru
do not tread on the grass! ne hodite po travi!
to tread (as) on eggs iti kot po jajcih, figurativno ravnati, postopati oprezno
to tread on s.o.'s he heels biti komu za petami
to tread a hen naskočiti kokoš (o petelinu)
to tread grapes tlačiti grozdje
he will tread in his father's footsteps šel bo po očetovih stopinjah
to tread lightiy nastopati oprezno
to tread on s.o.'s neck figurativno imeti koga v popolni oblasti
to tread a measure plesati
to tread a path utreti si pot
to tread the room stopati po sobi
to tread under foot pogaziti
to tread warily oprezno postopati
to tread water držati se pokonci hodeč v vodi

weasel [wi:zl] samostalnik
zoologija podlasica
figurativno potuhnjenec, hinavec, prihuljenec
vojska, tehnično amfibijsko vozilo

to catch a weasel asleep figurativno presenetiti, ukaniti oprezno osebo
weasel words dvoumne besede (izražanje)
weasel-faced podlasičjega obraza

ἁρμόττω, ep. poet. ἁρμόζω (ἁρμός) [fut. ἁρμόσω, -ομαι, aor. ἥρμοσα, -άμην; pf. ἥρμοκα, pf. med. in pass. ἥρμοσμαι, aor. pass. ἡρμόσθην, fut. ἁρμοσθήσομαι; ion. pf. ἅρμοσμαι, adi. verb. ἁρμοστός, έος] I. act. 1. trans. a) zložim, spojim, sklopim, spahnem, pritaknem, primerim, ἐν ἄρκυσι vklenem; βάσιν βάσει hodim oprezno; b) zaročim, (o)možim; c) zapovedujem, urejam, upravljam; d) uglasim. 2. intr. a) zlagam se, sem primeren, spodoben; b) prilegam se, podajam se, dobro stojim θώρηξ; impers. spodobi se, primerno je; pt. ἁρμόζων primeren, priležen. II. med. 1. zlagam, gradim si; zaročim se, oženim se, vzamem za ženo τινά. 2. ubiram, uglasim λύραν. 3. ravnam se po čem πρός τι.

εὔ-στομος 2 (στόμα) ion. in poet. = εὔφημος molčeč, tih; nav. neutr. pl. kot adv.: oprezno, molče, εὐστομ' ἔχε molči; εὔστομά μοι κείσθω περὶ τοῦτων o tem hočem molčati.

παρα-τηρέω in med. pazim, prežim na kaj, opazujem kaj, ὅπως μή oprezno stojim na straži, πύλας stražim pri vratih, ἡμέρας obhajam (zvesto) praznike NT.

περι-οράω (gl. ὁράω) 1. act. in pass. a) gledam, oziram se, τινά po kom, pričakujem kaj τί; b) gledam črez kaj, preziram, mirno gledam, trpim kaj, pripuščam, puščam v nemar, ne menim se za kaj τί, s pt. ἡμᾶς διαφθαρέντας, z inf. παριέναι. 2. med. oprezno se okrog oziram; a) pričakujem kaj, prežim na kaj ὁποτέρων ἡ νίκη ἔσται; b) τινός skrbim za koga, v skrbeh sem za; c) pomišljam se pri čem, bojim se, ogibljem se κινδύνους.

πεφυλαγμένως (adv. od pt. pf. pass. od φυλάσσω) oprezno, previdno.

προφυλακή, ἡ (προ-φυλάσσω) 1. sprednja straža, predstraža. 2. razvrstitev bojnih straž, διὰ προφυλακῆς previdno, oprezno. 3. obrana, branišče.

σχέδην adv. (σχεῖν) polagoma, počasi, oprezno, previdno.

φυλακή, ἡ (φύλαξ) 1. a) nočno čuvanje, straženje, straža, ponočna straža (pri Grkih so bile tri nočne straže, pri Rimljanih pa štiri), ἀμφὶ τὴν τελευταίαν φυλακὴν o tretji straži, v tretjem delu noči, φυλακὰς φυλάττω, φυλακήν ποιῶ stojim na straži, stražim, pazim; b) pren. čuječnost, opreznost, pazljivost, oprezna naredba, bramba, ἐν φυλακῇ εἰμι, φυλακὴν ἔχω sem oprezen, varujem (čuvam) se; ἐν φυλακῇ ἔχω τι strogo čuvam kaj, pridržim, ohranim, διὰ φυλακῆς (τὸν πλοῦν ποιοῦμαι) iz opreznosti, διὰ φυλακῆς ἔχων oprezno, previdno, ἰσχυρὰς φυλακὰς ποιοῦμαι dobro pazim, zelo sem previden (oprezen), πρός τινα nasproti komu. 2. čuvaj, stražnik, (telesna) straža αἱ περὶ τὸ σῶμα, posadka, φυλακὰς ποιοῦμαι (καθίσταμαι) postavim straže. 3. a) stražišče, stražnica, stražarnica; b) ječa, zapor, ἐν φυλακῇ ποιοῦμαι zaprem, ἐν φυλακῇ ἔχω držim v ječi.

φυλάσσω [fut. φυλάξω, aor. ἐφύλαξα, pf. πεφύλακα, pass. pf. πεφύλαγμαι, aor. ἐφυλάχθην, adi. verb. φυλακτέον; med. fut. φυλάξομαι (tudi pass.), aor. ἐφυλαξάμην; ep. pr. inf. φυλασσέμεναι, aor. ind. φύλαξα, cj. φυλάξομεν] I. act. 1. intr. a) bedim, čujem, stražim (φυλακὰς φυλάσσω), stojim (sem) na straži, stražim, νύκτα črez noč, vso noč, τινί za koga, περί τι pri čem, okrog česa; b) pazim, gledam, čakam, prežim πηνίκα ἔσεσθε. 2. trans. a) čuvam, varujem, stražim kaj, ohranjujem, branim τινά, τί, δῶμα ostanem v hiši (ne zapustim hiše), τινὰ ἀπό τινος varujem koga pred kom, branim koga česa NT, τινί τι shranim, spravim kaj za koga; b) prežim, čakam na kaj νόστον, ἐτησίας, gledam, pazim ἓν μόνον, brigam se za kaj πρᾶγμα; c) ohranim αἰδῶ καὶ φιλότητα, τὸ πιστόν vero, obdržim τἀγαθά, χόλον gojim jezo; častim, spoštujem, izpolnjujem συντεθέντα, νόμον NT, ὅρκια, ἔπος sem poslušen; pass. φθόνος φυλάσσεται παρ' ἐμοί gojim zavist. II. med. 1. = act. intr. bedim, stražim (Il. 10, 188). 2. ohranim pri sebi (zase) τὰ λελεγμένα, νόμον izpolnjujem NT. 3. zavarujem se, τινί s čim; varujem se, πεφυλαγμένος εἰμί sem oprezen (previden), ἀπό τινος varujem se česa NT, τί, τινά varujem se česa (koga), skušam uiti, izogibljem se; φυλάττομαι μή (ὡς μή, ὅπως μή, ὥστε μή ali acc. c. inf). = caveo, ne; φυλάττομαι νεῶν, μή bojim se za ladje, da ne bi; φυλαττόμενος πορεύομαι oprezno (previdno) hodim.