Franja

talipedō -āre (tālus in pedāre iz pēs) hoditi po členkih (gležnjih), opotekati se, majati se, omahovati, kolovratiti, kolobariti, opletati, vrtoglaviti, torkljati, šestoviliti: talipedare antiqui dicebant pro vaccillare pedibus lassitudine, qua qui trahit pedes, ut talis videatur insistere aut identidem tollere pedes Fest.

tambalear(se) majati se, gugati se, opotekati se

taumeln opotekati se, opoteči se; Luftfahrt opletati

tentennare

A) v. intr. (pres. tentenno)

1. majati se; opotekati se

2. omahovati, kolebati

B) v. tr. zmajati, tresti; zibati:
tentennare la testa zmajevati z glavo

tetùrati -ām
1. opotekati se, kolovratiti, meriti cesto: namah se opije i stane teturati, da mu je sve tijesno
2. omahovati: nemoj teturati te ovamo, te onamo

titubate [títjubeit] neprehodni glagol
opotekati se, spotikati se, majati se (kot pijanec)

tituber [titübe] verbe intransitif opotekati se, majati se

titubō -āre -āvī -ātum (verjetno iz indoev. kor. *(s)teu-p- oz. *(s)teub(h)-)

1. zibati se, majati se, netrdno stati, opotekati se, omahovati, spotakniti (spotikati) se, klecniti (klecati), sklecniti (sklecavati), poklecavati, noge se mesti komu: Corn., Sen. tr. idr., mero somnoque gravis titubare videtur O., Silenus titubans annisque meroque O., reversus titubanti pede Ph. z opotekajočim korakom, klecavih nog, lingua titubat Sen. ph. jezik se zapleta; pesn.: vestigia haud tenuit titubata (= titubantia) V.; occ. spotakniti (spotikati) se: cave, ne titubes mandataque frangas H.

2. metaf.
a) (o jeziku) spotikati se, zatikati se, zapletati se, bebljati, jecljati, mesti se komu: lingua titubat O., Sen. ph., linguā titubante Ci., Licinius titubans Ci.
b) omahovati, nihati, kolebati, obotavljati se, biti negotov, mencati, biti zmeden, biti osupel, biti v zadregi, biti v stiski, starejše omecevati: Pl., Sen. tr. idr., omnibus titubantibus et de rebus summis desperantibus N.
c) spotakniti (spotikati) se = zgrešiti kaj, (z)motiti se v čem, pri čem: si verbo titubarint (sc. testes), quo revertantur non habebunt Ci., si tantulum offensum titubatumque sit Ci., ne quid titubet Kom., si quid titubatum est Ci. = če se je kaj nesrečno izteklo. — Od tod adv. pt. pr. titubanter

1. opotekaje se, omahovaje, klecaje, spotikaje: Amm.

2. metaf. s spotikajočim se jezikom, zatikujoče se, omahljivo, omahovaje, neodločno, starejše svepavo: Aug., loqui de aliquā re Corn., posuistis, atque id tamen titubanter strictim Ci.

torkeln opotekati se

totter [tɔ́tə]

1. samostalnik
opotekanje, omahovanje; obotavljanje

2. neprehodni glagol
omahovati, opotekati se, majati se; (o predmetih) nihati; pozibavati se
figurativno kolebati, omahovati, obotavljati se

a tottering government majava vlada

traballare v. intr. (pres. traballo) majati se, zibati se, gugati se; opotekati se (tudi pren.):
il ministero traballa vlada bo zdaj zdaj padla

trébucher [trebüše] verbe intransitif spotakniti se; opotekati se; figuré zatajiti, odpovedati; nagniti se na eno stran (tehtnica); ustaviti se pred težavo, zmotiti se

trébucher contre, sur une pierre, une marche spotakniti se ob kamnu, stopnici
trébucher à chaque difficulté ustaviti se ob vsaki težavi
(verbe transitif) trébucher des pièces d'or tehtati zlatnike

trimpellare v. intr. (pres. trimpēllo) pog. toskansko

1. opotekati se; majati se (predmet)

2. pren. omahovati:
trimpellare nel manico biti figa mož

vacilar majati se, zibati se, gugati se, opotekati se; neodločen biti, omahovati

vacilar en la resolución neodločen biti, ne se moči odločiti
sin vacilar brez pomišljanja, brez omahovanja
vacilo en decirlo pomišljam se, ali bi to rekel

vacillare v. intr. (pres. vacillo)

1. opoteči, opotekati se; zibati se; majati se

2. pren. majati se, biti v nevarnosti

3. pren. biti negotov, omahovati

vacillate [vǽsileit] neprehodni glagol
majati se, gugati se, zibati se, nihati (sem in tja); opotekati se; kolebati, omahovati, oklevati, biti neodločen, cincati; lavirati

vacillate between hope and fear nihati med upanjem in strahom
he vacillated on his feet majal se je na nogah

vaciller [-sije] verbe intransitif majati se, opotekati se, zibati se, gugati se; omahovati; biti neodločen, nestanoviten; biti nezanesljiv (spomin); plapolati (luč)

vacillō (vaccillō) -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *u̯a-n-q biti kriv (ukrivljen, upognjen); prim. skr. váñcati omahuje, postaja kriv, vakráḥ kriv, zavit, upognjen, poševen, lat. con-vexus, stvnem. winchan = nem. winken) majati se, opotekati se, omahovati, zibati se: terra vacillat, tecta vacillant, arbor vacillans Lucr., ex vino vacillantes Ci. ap. Q., in utramque partem toto corpore Ci., milites vacillantes Cu.; metaf.: tota res vacillat Ci., iustitia vacillat vel iacet potius Ci., in vetere aere alieno vacillant Ci. se pogrezajo, tičijo, cum animus paulum vacillaret Sen. ph., vacillans legio Ci. nezanesljiva.

Opomba: Lucr. meri vācillo, zato najdemo v nekaterih novejših izdajah pisano vaccillo.

vrlúdati vr̀lūdām
1. bloditi, kolovratiti: vrludam tijesnim ulicama grada
2. opotekati se: nisam ni išao kako treba već sam vrludao
3. potikati se po svetu: kao prosjak vrluda po svijetu
4. viti se: preko brda vrludao je uzan put

waggle [wægl]

1. samostalnik
guganje, premikanje, kimanje, tresenje; majanje, opotekanje

2. prehodni glagol
mahati (z repom), stresati, premikati; kimati (z glavo)
neprehodni glagol
majati se, gugati se, pozibavati se, tresti se; opotekati se