Franja

rozar [z/c] oplaziti, rahlo se dotakniti; opraskati; o-drgniti; obrabiti, oguliti; krčiti (gozd), trebiti; čistiti; popasti (travo)

rozar por los cincuenta biti blizu 50 let
rozarse spotakniti se; oguliti se, zdrgniti se; jecljati; zaupen postati, občevati s kom
rozarse los codos oguliti komolce
rozarse (con) drgniti se ob, zadeti ob, trčiti ob; podoben biti, nanašati se na
rozarse en las palabras sporeči se

sfiorare¹ v. tr. (pres. sfioro) dotakniti, dotikati se; oplaziti:
sfiorare un argomento bežno se dotakniti teme
sfiorare la vittoria biti na dosegu zmage

shave¹ [šéiv] prehodni glagol
(o)briti, na kratko ostriči; skobljati, oblati (les); (o)strgati (kožo)

to shave o.s. (o)briti se
neprehodni glagol
(o)briti se, (o britvi) rezati; smukniti ali švigniti tik ob, iti čisto mimo, oplaziti; za las zgrešiti; rahlo se dotakniti
ameriško striči, skubsti, goljufati

to shave a corner oplaziti vogal
to shave a customer oskubsti odjemalca (kupca)
to shave an egg figurativno skušati izbiti iz koga poslednji dinar
to shave the lawn striči trato
to shave a note ameriško kupiti vrednostne papirje za mnogo manjšo ceno, kot je zakonska obrestna mera; pri prodaji vrednostnih papirjev vzeti večjo obrestno mero, kot je to zakonsko dovoljeno

skim [skim]

1. prehodni glagol & neprehodni glagol
posneti (peno, smetano); drseti po (prek); rahlo se dotakniti, oplaziti; tvoriti tanko plast (na)
figurativno na hitro prebrati, preleteti (z očmi) (a book knjigo)

to skim the cream off (tudi figurativno) posneti smetano
to skim over posneti peno, zdrsniti čez; hitro in nizko leteti, dotakniti se v poletu; preleteti (a newspaper časopis)

2. samostalnik
kar je posneto; drsenje (čez, po)
figurativno hiter, bežen pogled

3. pridevnik
(redko) posnet (o mleku)

smack² [smæk]

1. samostalnik
plosk (glasen) udarec s plosko roko; tlesk(anje) (z jezikom), pok(anje) z bičem, cmok(anje), glasen poljub
pogovorno poskus, drzno (tvegano) dejanje

a smack in the eye (face) udarec v obraz, klofuta
a smack on the lips sočen poljub
to catch s.o. a smack klofniti koga
to have a smack at s.th. napraviti poskus s čim

2. prislov
tlesk, bum, štrbunk

3. prehodni glagol & neprehodni glagol
oklofutati, klofniti (koga), prisoliti (komu) zaušnico; pomlaskati, pocmakati; švrkniti, oplaziti, tleskati (z bičem, jezikom); mlaskniti, cmokniti

to smack s.o.'s face pripeljati komu klofuto
he smacked his lips mlasknil (tlesknil) je z jezikom
to smack a whip pokati z bičem
he smacked the wine z mlaskanjem je užival vino (se naslajal z vinom)
to smack the hands together ploskniti, ploskati z rokami

streifen¹ mit dem Blick, mit dem Auto ein anderes Auto usw.: oplaziti (kaj); podrsati po (čem); (berühren) dotakniti se (česa); (ziehen) potegniti, über: potegniti preko/čez, Kleider: obleči; den Ring auf den Finger: natakniti, den Ring von dem Finger: sneti; von: potegniti z; Jagd odreti; intransitiv potepati se, pohajkovati (durch po)

stringō -ere, strīnxī, strictum (v besedi sta združena dva različna kor. a) kor. *strei̯-g- oplazniti [oplazovati], (o)smukati, udariti; prim. gr. στρίγξ (gen. στριγγός) vrsta, στρεύγομαι izrabljam se = slabim, pešam, ginevam, lat. striga travna ali žitna red, strigilis, strigōsus = sl. striči, strgati, strugati, strgalo, strug, stvnem. strīhhan = nem. streichen, got. striks = stvnem. strih = nem. Strich. b) kor. *stre(n)g- zadrgovati, sukati; prim. gr. στρογγύλος [iz *στραγγύλος] sukan, okrogel, στραγγός sukan, στραγγάλη vrv, vož, konopec, στραγγαλόω [od koder izpos. strangulō v lat.] in στραγγαλίζω davim, zadavljam, let. stringt (s)krčiti se, posta(ja)ti, tesen, (po)sušiti se, strangs pogumen, čvrst, stvnem. stric = nem. Strick, stvnem. strang = nem. Strang)

1. oplaziti (oplazovati), oplazniti, osmukniti (osmukati), (o)pras(k)niti, ošiniti, lahno (blago) se dotakniti (dotikati): stringebat summas ales … undas O., exiguā cum summum (sc. aequor) stringitur aurā O., nunc stringam metas interiore rotā O., (sc. canis) extento stringit vestigia rostro O., ne possent (sc. duo currus) tacto stringere ab axe latus Pr., laevas stringat sine palmula cautes V.; od tod (o rekah) dotikati se česa, teči mimo česa, teči ob čem; (o ljudstvih) dotikati se česa, mejiti na koga (kaj), mejiti s kom (čim), biti mejak (mejaš) koga: ego sum, pleno quem flumine cernis stringentem ripas … Thybris V., iuga montium recto alveo (v ravnem teku) stringere Cu., Scytharum gens ultima Asiae … stringit Cu.; metaf.
a) (z besedami) le dotakniti se česa = na kratko omeniti kaj: pressis stringam revocatam ab origine famam narrandi metis Sil.
b) (po)grajati, ukoriti, (strogo) opomniti (opominjati), ošte(va)ti, (po)očitati komu kaj: quod in epistula strinxit Tert.; occ. ošiniti = odrgniti, porezati, raziti, oprasniti, oplaziti, ošvrkniti, lahko raniti: hunc … levis hasta Themillae strinxerat V., illa (sc. hasta) … magno strinxit (sc. aliquid) de corpore Turni V., tela stringentia corpus V., coluber fugientis … dente pedem strinxit O., gladius idem stringit et transforat Sen. ph., strictus et recreatus ex vulnere in tempus Fl.; pesn. metaf. α) (u)žaliti, razžaliti, prizade(va)ti, (o)skruniti (oskrunjati), (o)madeževati, onečastiti (onečaščati), (u)mazati, (o)črniti: mollia carmina feci, strinxerit ut nomen fabula nulla meum O., quam tua delicto stringantur pectora nostro O. β) ganiti koga kdo (kaj), kdo (kaj) komu seči v srce, dotakniti se koga: animum (mentem) patriae strinxit pietatis imago V.

2. (o)smukati, osmukati (osmukavati), odsmukati, obtrgati (obtrgavati, obtrgovati), odtrgati (odtrgavati, odtrgovati), (u)trgati, odrezati (odrezovati, odrezavati), odstriči: oleam Ca., bacam Varr., folia ex arboribus C., strictis foliis vixere L., stringere frondes V., H., comas (listje) V., hordea culmo V. s stebla žeti, quernas glandes V. pobirati, arbores Col., ripam V. odplavljati, izpodjedati (spodjedati); s prolept. obj.: remos V. s klestenjem listja in vej delati vesla, izglajevati vesla, rezljati vesla; metaf. (z)manjšati (zmanjševati), zapraviti (zapravljati): cur … ingratā stringat malus ingluvie rem H.; occ.
a) kako orožje iz nožnice potegniti (potegovati, potezati), izdreti (izdirati): stringere gladium Fl., nostri milites … gladios strinxerunt C., strictis gladiis C. z golimi (izdrtimi) meči, stricto super capita (caput Val. Max.) gladio L., strictis semel gladiis L., stringere ferrum Sen. ph., stricto super capita … ferro L. epit., stricto concurrere ferro V., strictamque aciem (sc. ferri) venientibus offert V., stat ferri acies mucrone corusco stricta V., strictum rotat … ensem V., strictumque coruscat mucronem V., stricti in capita civilia mucrones Sen. ph. imperatorem … strictis mucronibus rapiunt T., stringere cultrum L., strictum telum L., non timeo strictas in mea fata manus O. na boj pripravljenih rok, strictis unguibus instant Stat. s kremplji, pripravljenimi na boj, strictae saetae Stat. naježene; metaf.: liber in adversos hostes stringatur iambus O. naj se spusti, stringere bellum Fl. pripravljati se na (za) vojno.
b) čoháti (čóhati), čohljáti, čeh(lj)áti, česati, drgniti, praskati: equos Char.

3. nategniti (nategovati, natezati), nape(nja)ti, zadrgniti (zadrgovati, zadrgavati), (s)krčiti (skrčevati): Cl. idr., tamquam laxaret elatum pedem abstricto nodo L., stringebant magnos vincula parva pedes O. so tiščale, stringere habenam Stat., arcum Plin. iun., stricta carbasa, stringens uterum membrana, stringit vitta comas Lucan., stringere vela Sen. ph. spe(nja)ti, zvi(ja)ti, quercus in duas partes diducta, stricta denuo Gell. sklenjen, strnjen, stricta matutino frigore vulnera L., pectora pigro stricta gelu Lucan., mare gelu stringi Gell. da z(a)mrzne, da z(a)ledeni, strictos insedimus amnes Val. Fl. z(a)mrzle, z(a)mrznjene, z(a)ledenele; metaf.
a) v govoru na kratko (v nekaj besedah) povze(ma)ti: narrationis loco rem Q.
b) brzdati, (u)strahovati, vladati: quaecumque meo gens barbara nutu stringitur Cl.
c) occ. α) privezati (privezovati): te hodie stringam ad carnarium Pl. β) kovati: ferri stringere (po novejših izdajah fingere) duritiem Cat. — Od tod adj. pt. pf. strictus 3, adv. -ē (večinoma le v komp. in superl.) skrčen, od tod

1. napet, tog, strumen, tesen: artus T., venter P. Veg. zaprt, zapečen = zapeka, zaprtje, strictior aura Aus. ostrejši (hladnejši) zrak, ostrejše (hladnejše) ozračje, strictissima (v novejših izdajah tristissima) ianua O. tesno, povsem zapirajoča, fasciis ventrem strictissime circumligare Gell.

2. metaf.
a) (o govoru in govorniku) kratkobeseden, redkobeseden, (kratek in) jedrnat: epistulae Sen. ph., Aeschines Q., Demosthenes strictior multo Q.
b) (o značaju) strog, natančen: iudex Sen. rh., iudicium strictius Sen. rh., strictae iurgia legis Stat., stricto iure Icti., strictius interpretari Paul. (Dig.).

strisciare

A) v. tr. (pres. striscio)

1. drsati, podrsavati:
strisciare i piedi drsati z nogami

2. oplaziti, oprasniti

B) v. intr.

1. plaziti se, lesti

2. oplaziti (kaj)

3. pren. slabš. plaziti se

C) ➞ strisciarsi v. rifl. (pres. mi striscio)

1.
strisciarsi a, contro podrgniti se ob

2. pren. prilizovati se komu

sweep^*2 [swi:p] prehodni glagol & neprehodni glagol
pomesti, pometati, omesti, ometati, (po)čistiti; oplaziti, rahlo se dotakniti; (o vetru) mêsti, briti; odstraniti, s poti spraviti (zapreke itd.); z očmi, s pogledom preleteti; opazovati; (topništvo) gosto obsipavati z granatami; (o valu) preplaviti (čoln); iti (z roko) (on prek)
križariti (po morju); vleči se (po tleh) (o obleki); z mrežo iti (po rečnem dnu); stoje poganjati (čoln) z veslom; dobiti večino (skoraj vse glasove) (pri glasovanju)

at a sweeping reduction trgovina po zelo znižani ceni
sweep before your own door pometaj(te) pred lastnim pragom
to sweep all before one figurativno doseči popoln uspeh
to sweep a constituency z veliko večino dobiti poslansko mesto na volitvah
to sweep the board dobiti vse vložke pri kaki igri, figurativno pobrati vse nagrade
to sweep all obstacles from one's path odstraniti vse ovire na svoji poti
to sweep everything into one's net figurativno vse (zase) pobrati
to sweep the seas prepluti morja v vseh smereh, križariti po morjih
to sweep the strings iti, preleteti z roko po strunah glasbila, brenkati po strunah
the boat was swept out of sight čoln je odneslo iz vida
a new broom sweeps clean nova metla dobro pometa
the coast sweeps to the east obala zavije proti vzhodu
he swept his hand across his forehead z roko si je šel preko čela
his glance swept the room s pogledom je preletel sobo
the river sweeps over its bed reka se zliva čez bregove
the procession swept up the nave of the church procesija se je veličastno pomikala po cerkvi proti oltarju
they swept the river to find his body preiskali so rečno strugo, da bi našli njegovo truplo
to sweep the sea of enemy ships očistiti morje od sovražnih ladij
she swept from her room odšumela je (z dolgo obleko) iz sobe
the wind sweeps over the plain veter brije čez planjavo

swish [swiš]

1. samostalnik
žvižg, sik (palice po zraku, kose, biča itd.); udarec s šibo, z bičem; švrk; šiba; šuštenje (svile); poteza (s čopičem ali svinčnikom)

2. pridevnik
britanska angleščina, sleng eleganten, šik

3. prislov
hitro, vihraje

4. prehodni glagol
žvižgati (s čim) po zraku
pogovorno šibati (koga); ošvrkniti, oplaziti
neprehodni glagol
(krogla, bič, šiba) žvižgati (v zraku); pljuskati (ob breg); (obleka) (za)šušteti, (svila) (za)šumeti

thong [ɵɔŋ]

1. samostalnik
(usnjen) jermen, ozek jermenček (biča itd.); bič

thong seal zoologija bradati tjulenj

2. prehodni glagol
pritrditi z jermenom; oplaziti, ošvrkniti, tepsti z jermenom

zàdjenuti, zàdjesti, zàdjeti zàdjenēm (ijek.), zàdenuti, zàdesti, zàdeti zàdenēm (ek.)
I.
1. zatakniti: zadjenuti perjanicu za šešir; zadio je frulu za pojas; mogao bi ga zadjenuti za pojas tako je mršav; zadjenuti češalj u kosu
2. zadreti: zadjenuti jatagan u grlo, žaoku zavisti u srce
3. začeti: zadjenuti kavgu, borbu, razgovor
4. podražiti, zbosti, ponagajati: nije se usudio zadjenuti mladu begovicu
5. oplaziti: prošlo mu tane kroz haljine, ali mu mesa nije zadjelo
II. zadjenuti se
1. zatakniti se
2. spreti se: zadješće se za bijele ovce
3. začeti se: zadjenula se strašna borba na život i smrt
4. pokazati se: zadjenuo se pramen magle

zàhvatiti -īm
I.
1. zajeti: zahvatiti kašikom, juhe, rukom vode; vatra je zahvatila susjedne objekte
2. poseči: pisac je energično zahvatio u život
3. ekspr. potegniti: uzme bocu i dobrano zahvati
4. zgrabiti, zagrabiti: gleda što da zahvati
5. zavzeti: legne na pod pa zahvati polovinu sobe
6. obiti, prijeti: tada ga zahvati silna žalost
7. oplaziti: preskoči preko njega i zahvati ga po čelu tvrdim opankom
8. ekspr. dobiti: koliko zahvati mjesečno
9. dogledati: zahvatiti okom
II. zahvatiti se
1. spoprijeti se, spopasti se: skočiše jedan na drugoga, spremni da se zahvate
2. oprijeti se: miris je prošao ispred kuća, zahvatio se vršaka trave

zàkačiti -īm
I.
1. speti: zakačiti vagone, dva vagona
2. pripeti: zakačiti što čiodama, iglama; zakačiti junaku orden, perjanicu
3. zatakniti: zakačiti prste u džepove od prsluka; zakačiti što za ogledalo
4. obesiti: zakačiti kaput na čiviluk
5. zadeti: kroz šumu možeš provući nekoliko piastova da ne zakačiš o drvo; zakačiti koga govorom, kritikom
6. oplaziti: malo sam ranjen, zakačilo lijevu ruku
7. ekspr. opiliti: zakačiti koga za hiljadarku
8. zbosti: umjela je da zakači, ali nikad nije vrijeđala
II. zakačiti se
1. zatakniti se: košulja se u rijeci zakačila za kamen; ventil se zakačio, pa prestao da radi
2. ekspr. obesiti se na koga: zakačiti se na koga
3. obregniti se: kad pjesnik hoće da se malo zakači za neko lice, on to čini sa mnogo ukusa

затрагивать, затронуть oplazovati, oplaziti; zadeti; dotikati se, dotakniti se;
з. вопрос načeti vprašanje;
з. за живое zadeti v živo;
з. сущность zadevati v bistvo

prae-stringō -ere -strinxī -strictum (prae in stringere)

1. spredaj zadrgniti (zadrgovati, zadrgavati), z(a)vez(ov)ati: faucem laqueo O., pollices nodo T.; metaf. utesniti (utesnjevati), ovreti (ovirati), omejiti (omejevati): quae praestringi opus sit Plin., humor (sc. gelu) praestrictus Plin.

2. spredaj oplaziti, spredaj se dotakniti: cum lecticam eius fulgur praestrinxisset Suet., vomere portam Capuae Ci.; metaf. iti mimo česa, obiti (kaj): ianuas, terras Amm.

3. metaf. (o)topiti, (o)slabiti, (o)slepiti, zatemniti (zatemnjevati): T., Plin., Q., Sen. ph., Val. Max., Lact., Amm. idr., p. oculos L. očem jemati vid, nec illius animi aciem praestringit splendor sui nominis Ci., motu corporis ingenii aciem praestringere Ci.; occ.: vites praestringere Plin. vzeti (jemati) trtam očesa.

sangler [sɑ̃gle] verbe transitif opasati; zategniti, zadrgniti; figuré, familier oplaziti z jermenom, z bičem

sangler un cheval, un mulet opasati z jermenom konja, mulo za pritrditev sedla, tovornega sedla
être sanglé dans son uniforme biti stisnjen, zadrgnjen v svoji uniformi

scarify [skǽrifai] prehodni glagol
razrezati kožo, opraskati; branati (tla)
figurativno zadeti v živec, ošvrkniti, oplaziti z ostro, neusmiljeno kritiko

slash² [slæš] prehodni glagol & prehodni glagol
zamahniti (udrihati) z nožem (mečem ipd.), vsekati, raniti (koga) z nožem (mečem, sekiro); razrezati, razparati, raztrgati; napraviti razporek (v obleki); mlatiti okrog sebe
vojska podirati drevesa, da se s podrtim drevjem napravi zagrajena pot; oplaziti z bičem, bičati, pokati z bičem
figurativno ostro kritizirati, trdo ošteti
figurativno drastično reducirati

slashed sleeve rokav z razporkom

staffilare tr (pres. staffilo)

1. udariti, oplaziti z bičem

2. pren. bičati