Franja

servātor ōris, m (servāre)

1. opazovalec, paznik, pazitelj, čuvar, čuvaj: Olympi LUCAN., nemoris STAT. prežalec.

2. (o)hranitelj, ohranjevalec, rešitelj: hominum PL., capitis mei CI., idem perditor rei publicae nominabar, qui servator fueram CI., patriae L., SEN. PH., Graeciae SEN. RH. (o Miltiadu), mundi PR., domūs O., salutis O. = odrešenik, rešitelj; abs.: prosequentibus cunctis servatorem liberatoremque acclamantibus L., si servasti me, non ideo servator es SEN. PH.; kot Jupitrov vzdevek: templum Iovis Servatoris PLIN.

3. izpolnjevalec, izpolnitelj, dopolnjevalec, dopolnitelj: rigidi honesti LUCAN., foederis CL.

spectator [spektéitə] samostalnik
gledalec, opazovalec

an unconcerned spectator neudeležen gledalec

spectātor -ōris, m (spectāre)

1. gledalec, poseb. v gledališču in cirku(su): nunc spectatores, … clare plaudete Pl., non solum spectator, sed actor et acroama Ci., certaminis L.

2. metaf.
a) ogledovalec, opazovalec: Mel., Mart. idr., Archimedes, unicus spectator caeli siderumque L., quasi spectatores superarum rerum atque caelestium Ci., mearum ineptiarum testis et spectator Ci. ali testis spectatorque virtutis atque ignaviae L. očividec, priča, certaminis, cui destinatur frequens spectator Q. (o govorniku začetniku); occ. nadležen opazovalec, prežalec, prežač, oprezovalec: non spectator adnotatorque convivis imminens tuis Plin. iun.
b) preizkuš(ev)alec, preskuš(ev)alec, po(s)kuševalec, presojevalec, pregledovalec, nadzorovalec, ocenjevalec, poznavalec: elegans formarum spectator Ter., acrior virtutis spectator ac iudex L., pecuniae spectatores Don., proprii ponderis Cl.

speculātor -ōris, m (speculārī)

1. opazovalec, oprezovalec, po(i)zvedovalec, oprezač, oprezuh, oglednik, izvidnik, ogledovalec, ogleduh, vohljač, vohun, špijon
a) večinoma v vojni, tudi kot poseben oddelek legije: Varr., S., Auct. b. Hisp., eum … speculatorem quam legatum iudicari maluerunt Ci., hac re … per speculatores cognitā C., cum per speculatores comperisset vulgum Atheniensium in terram praedatum exisse N., speculatores mittendos censere L., tesserarius speculator T.; occ. α) vojaki s posebnimi nalogami = telesni stražar (stražnik), vojaški sel, pošiljanec, ordonanc, ordonančnik, ordonančni častnik vojskovodij in cesarjev: Auct. b. Afr., Suet., Cocceio Proculo speculatori T., Othonem comitabantur speculatorum lecta corpora T., dilapsis speculatoribus T. β) rabelj, krvnik: speculatoribus occurit Sen. ph., apud arbitrum speculatorem Tert.; v soobl. spiculātor -ōris, m: Vulg., Hier., Aug.
b) pri čebelah: (sc. apes) speculatores ad pabula ulteriora mittunt Plin.

2. metaf. preiskovalec, raziskovalec, opazovalec, izsledovalec, zasledovalec: naturae Ci., diligentia (sc. mea) speculatorem reformidat Ci., ad has excipiendas voces speculator ex convivis missus L., speculator amicae Pr., speculatores futurae grandinis Sen. ph., Fabius cautā speculator mente futuri Sil., Pinarium … curiosum et speculatorem ratus Suet.

vȉdjelac vȉdioca m (ijek.), vȉdelac -eoca m (ek.)
1. videc, vizionar
2. gledalec, opazovalec: postadoh miran vidjelac života

viewer [vjú:ə] samostalnik
gledalec, opazovalec
pravno pregledovalec; inšpektor
(= television viewer) televizijski gledalec

watcher [wɔ́čə] samostalnik
opazovalec, -lka; čuvar, stražar; bolničar, bolniški strežnik
zastarelo špijon

наблюдатель m opazovalec; (zast.) varuh (tradicije)

разведчик m izvidnik, opazovalec, oglednik, obveščevalec; rudosled

созерцатель m (pasiven) opazovalec

спостеріга́ч -а́ ч., opazoválec -lca m.

Normalbeobachter, der, normalni opazovalec

radariste [rist] masculin strokovnjak za upravljanje z radarjem, opazovalec pri radarju

spook [spu:k]

1. samostalnik
šaljivo duh, prikazen, strah, strašilo, fantom
sleng, vojska artilerijski opazovalec

2. neprehodni glagol
strašiti (o duhovih), prikazovati se (duhovi, fantomi)

spotter [spɔ́tə] samostalnik
ameriško (zasebni) detektiv, tajni policist
aeronavtika izvidniško letalo; civilist, ki ima nalogo, da opazuje eventualni prihod sovražnih letal
vojska artilerijski opazovalec

tout [táut]

1. samostalnik
(hotelski) nameščenec, ki lovi in vabi goste; nabiralec kupcev, odjemalcev
šport skrivni opazovalec pri konjskih treningih (ki potem daje informacije za dirke); špijoniranje

2. neprehodni glagol
pogovorno povabljati, nabirati (goste, kupce, glasove); skrivaj opazovati konjske treninge in potem dajati informacije (za dirke)
prehodni glagol
vsiljivo nabirati hotelske goste, kupce, glasove; nadlegovati; špijonirati (za kom); čezmerno hvaliti, slaviti

he was touted as a friend of the people hvalili so ga na vso moč kot prijatelja ljudstva

Zaungast, der, nevabljeni opazovalec, oddaljeni opazovalec

balón balloon

prost, neprivezan balón free balloon
privezan balón captive balloon
poskusni balón trial balloon, pilot balloon
vodljiv balón dirigible; navigable balloon
stratosferski balón stratospheric balloon
majhen, vodljiv balón ZDA blimp
steklen balón balloon flask; carboy; jar
vzpon v balónu balloon ascent
mreža balóna balloon-net
ladjica, koš balóna basket, gondola, car
opazovalec v balónu balloon observer
opazovanje z balónom balloon observation
ovoj balóna envelope
pilot balóna pilot of a balloon, balloonist, ballooner
tekmovanje balónov balloon race
leteti z balónom to balloon

Hōrōps -ōpis, m (iz gr. ὡροσκόπος zvezdogledec, opazovalec stanja zvezd ob rojstvu) Hórops: Pr.

nāris -is, f (iz indoev. kor. *nas- nos(nica); prim. skr. nā́sā [nom. du.] nos, nāsikā [f. sg.] nosnica, nos, lat. nāsus = sl. nos = hr. nôs = lit. nósis = stvnem. nasa = nem. Nase, sl. nozdrv (iz indoev. *nasrā (fem. ali kolekt. obl. subst. adj. *nasro- nosen, nosu pripadajoč)) = hr. nȍzdrva = nem. Nüstern (pl.), lit. nasraĩ žrelo, usta)

1. nosníca, nozdrv; sg.: suco ab altera nare … infuso Plin.; pl.: patulis captavit naribus aures V., lucem naribus efflant equi V.

2. sinekdoha = nos; sg. (pesn.): Ap., panda loquenti naris erat O., acta retro naris medioque est fixa palato O., defluxere comae, cum quis et naris et aures O., inque cava nullus stet tibi nare pilus O., de nare loqui Pers. skozi nos govoriti, nosljati, hohnjati, pl. nos kot vohalo (poseb. če nosnici obravnavamo kot dejavni, kot npr. pri vohanju ali pri vihanju nosu): Min., spiritum naribus ducere Varr., fasciculum ad narīs admovebis? Q., reticulumque ad narīs sibi admovebat … plenum rosae Ci., nares corrugare Q. nos vihati, pomrdniti, namrdniti se, ne sordida mappa corruget narīs H. da umazana brisača ne povzroči, da gost zaviha nos = da se umazana brisača gostu ne zagnusi, omnis copia narium H. obilica vsega, kar prija nosu, obilica blagodišečih cvetlic, naribus utilis Agre O. z občutljivim nosom, ostrega voha, inflatae narium cavernae Cael. = nosnice.

3. meton. nos kot telesni ud, s katerim se izraža bistroumna sodba, porog, gnev: Lucilius … emunctae naris H. ali emunctae naris senex Ph. „useknjenega“, „čednega“, „čistega“, torej tenkega, tenkočutnega, prefinjenega nosu = dober opazovalec, bistre sodbe, zelo razsoden, natančen in bister opazovalec, bistra ali prebrisana glava, prebrisanec, naspr.: iuvenis naris obesae „debelega“, torej nič kaj tenkega nosu = brez bistroumja, prav nič bistroumen; acutae nares H. tanek nos, naribus uti H. ali nimis uncis naribus indulgere Pers. (po)rogati se (komu), naribus derisus, contemptus, fastidium significari solet Q.; nos za izražanje jeze: diram tuam animam in naribus primoribus vix pertuli edepol Afr. ap. Non., eduxi animam in primoribus naribus Luc. ap. Non. (po nekaterih izdajah in primoribus partibus naris).

4. metaf. odprtina, ustje prekopa, jarka: canalis ducatur habens nares ad locum patentem Vitr., nares fossae Vop.