Franja

sub-ligō -āre -āvī -ātum (sub in ligāre)

1. spodaj (pri)vezati (privezovati) na kaj, podvezati (podvezovati): M. idr., vites Ca., arma Val. Fl., lateri atque humeris … subligat ensem V., clipeumque ex aere sinistrae subligat V.

2. pesn. (pod)pasati, opasati (opasovati), prepasati (prepasovati), opremiti (opremljati) s predpasnikom: quem balteus subligat Val. Fl., subligat extrema patrium cervice tiaran Val. Fl., virgo subligata Mart.

suc-cingō (sub-cingō) -ere -cīnxī -cīnctum (sub in cingere)

1. podpasati (podpasovati), spodrecati (spodrecavati): tunicam Iuv.; večinoma pt. pf. succīnctus 3 podpasan, spodrecan: succincta aquam calefactat Pl., succincta anus, Diana, vestem (gr. acc.) ritu succincta Dianae O., succinctus amicus, cursor Mart., succincti popae Pr., succinctus amictu, trabeā V., pallā succincta cruentā V., succinctus patriā … papyro Iuv.; pesn. metaf.: succincta comas (gr. acc.) … pinus O. z golim deblom.

2. opasati (opasovati), okleniti (oklepati), ovi(ja)ti, obda(ja)ti: Virginem et Leonem et Cancrum Anguis intortus succingit Vitr., quae lugubri succincta est stolā Enn. ap. Non., illa (sc. Scylla) feris atram canibus succingitur alvum (gr. acc.) O.; pogosteje pt. pf. succīnctus 3 s čim opasan, ovit, ogrnjen, opremljen, oborožen: quam (sc. Scyllam) fama secuta est candida succinctam latrantibus inguina (gr. acc.) monstris … vexasse rates V., Scyllaque virgineam canibus succincta figuram (gr. acc.) Tib., (sc. Iuno) nimbo succincta V., fusi stamine succincti O., succinctus pugione Antonius ap. Ci., gladio Enn. fr., Corn., cultro L., ferro succinctos nuntians … adulescentes venire L., (sc. soror) succincta pharetrā V.

3. metaf. s čim obda(ja)ti, opraviti (opravljati), opremiti (opremljati), oskrbeti (oskrbovati), oborožiti (oboroževati), priskrbeti (priskrbovati) komu kaj: hoc … infestior, quod multo se pluribus … canibus (= z … vohuni) succinxerat Ci., succingere his animum bonis Petr., se terrore Plin. iun.; pogosteje v pt. pf.: Carthago … succincta portibus Ci., succinctus armis legionibusque L., totius ferme Orientis viribus succinctus Iust., succinctus patriā … papyro Iuv., dolis Sil. ali scientiā succinctus Q. — Od tod adj. pt. pf. succīnctus 3, adv. -ē

1. gotov, pripravljen za kaj, na kaj, nared za kaj: barbara pars laeva est avidaeque succincta (po nekaterih izdajah substrata, po najnovejših addicta) rapinae, quam cruor et caedes bella que semper habent O., succincti ad omnem clausulam Q., exsilivit nostra succinctior armatura Amm. z okrevanim srcem se je zagnala naša vojna moč.

2. skrčen, kratek: libellus Mart., succinctior brevitas Aug., arbores graciles succinctioresque Plin., succincte docere, dimicare Amm., succinctius fari Sid.

umgürten opasati

zàpasati -ašēm
1. opasati: zapasati sablju
2. obkoliti: neprijatelj hoće da nas zapaše s leda

zaskočíti -skočim, zaskoči -ite, zaskočil -ila
I.
1. iznenada napasti, učiniti prepad: zaskočiti sovražnika
2. presjeći (-se-) kome put: zaskočiti komu pot, beg
3. opasati: bik zaskoči kravo
4. uganuti, iščašiti: zaskočiti si nogo
II. zaskočiti se zaskočiti se: puška se zaskoči, ključavnica se zaskoči; plezalec se je pri plezanju zaskočil

опоясывать(ся), опоясать(ся) opas(ov)ati (se)

подпоясывать, подпоясать podpas(ov)ati, opas(ov)ati

препоясывать, препоясать opas(ov)ati;
п. свой чресла (zast.) pripraviti se za na pot

buckle² [bʌ́kl]

1. prehodni glagol
zapeti, speti, pripeti (on)
opasati si

2. neprehodni glagol
upogniti se (on)
lotiti se

to buckle down to z vnemo se lotiti

campestror -ārī -ātus sum (campestre) opasati se z borilnim predpasnikom: Aug.

kröpfen Greifvögel die Nahrung: zbirati v golši; Gänse: pitati; Technik previjati; Baukunst, Architektur opasati z zidcem, vzgrbiti

naćòrdisati -išēm (se) opasati (si) sabljo: naćordisati koga; naćordisani i oružani

re-cingō -ere -cīnxī -cīnctum (re in cingere)

1. odpasati, razpasati, odvezati: zonam (deviški pas) O. (o ženinu), tunicas O., vestis recincta V., Val. Fl. razpasana, prosto viseča, plahutajoča, opletajoča; med. recingi odpasati se, razpasati se, sleči se: recingor nudaque mergor aquis O., recingi ferrum Val. Fl. odpasati, odložiti, recingitur anguem O. odloži kačo, s katero je bila opasana.

2. zopet (spet) opasati (opasovati); od tod zato recingi zopet biti poklican v (vojaško) službo (k vojakom): etiam veteranos isdem iunxerat plurimos, inter quos et honoratiores alii et Traianus recinctus est, paulo ante magister armorum Amm.

fajar oviti (s pasom, obvezo, prevezo)

fajarse opasati se, nadeti si prepasnico

mèč (-a) m

1. spada; knjiž. brando, ferro; šalj. durlindana:
izdreti, izvleči, potegniti meč sguainare la spada
opasati si meč cingere la spada
vihteti meč brandire la spada
ročaj, ščitnik, rezilo, konica meča manico, coccia, lama, punta della spada
pren. dvorezni meč spada a doppio taglio (tudi pren.)
prekrižati meče incrociare i ferri
uničiti z ognjem in mečem mettere a ferro e fuoco

2. pren. spada:
meč pravice la spada della giustizia

3. nareč. bot. spadacciola, gladiolo (Gladiolus segetum)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zatreti upor z ognjem in mečem soffocare la rivolta col ferro e col fuoco
pren. Damoklejev meč la spada di Damocle
požiralec mečev mangiatore di spade
PREGOVORI:
kdor meč rabi, ga meč pohabi chi di spada ferisce, di spada perisce

opasováti (-újem) imperf. glej opasati | opasovati

recingere^* v. tr. (pres. recingo)
recingere con, di ograditi, ograjevati; opasati:
recingere la città di mura obdati mesto z obzidjem

sáblja sabre, ZDA saber, (cavalry) sword; sword

kriva sáblja scimitar
kratka, zakrivljena sáblja cutlass
bridka sáblja keen-edged sabre
ročaj sáblje hilt
jermen pri sáblji sword belt
čopek pri sáblji sabre (ali sword) knot
rezilo sáblje sabre blade
urez, udarec s sábljo sabre cut
ples s sábljami sword dance
rožljanje s sábljo sabre rattling
mahati s sábljo to brandish the sabre
usmrtiti s sábljo to put to the sword
opasati (odpasati) sábljo to gird on (to ungird) one's sabre
posekati s sábljo to cut down with the sabre, to sabre (down)
rožljati s sábljo to rattle one's sabre

spada

A) f

1. meč, sablja:
spada nuda, sguainata goli meč, izdrti meč
a spada tratta pren. zagnano, silovito
dritto come una spada raven kot sveča
spada di Damocle pren. Damoklejev meč
cingere la spada opasati si meč; ekst. bojevati se
incrociare la spada con qcn. s kom se boriti
mettere, passare a fil di spada pren. poklati
rimettere, riporre la spada nel fodero vrniti meč v nožnico; ekst. prenehati boj
sguainare, snudare la spada izdreti meč

2. šport meč; ekst. floret

3.
buona spada dober sabljač
uomo di spada vojak, vojščak

4. igre meč (barva pri napolitanskih kartah)
PREGOVORI: ne ammazza più la gola che la spada preg. več jih umre od požrešnosti kot od meča

B) agg. invar. zool.
pesce spada mečarica (Xiphias gladius)

zid|ec moški spol (-ca …) gradbeništvo, arhitektura der Sims, das Gesims (glavni Hauptgesims, mejni Gurtgesims, odkapni Kaffgesims, okenski Fenstergesims, previsni Kraggesims, venčni Kranzgesims, vratni Türgesims)
doprsni zidec die Brüstung
talni zidec der Sockel
opasati z zidcem kröpfen