Franja

poppied [pɔ́pid] pridevnik
z makom pokrit; omamljen od opija; len, zaspan

punch-drunk [pʌ́nčdrʌŋk] pridevnik
omamljen od udarca po glavi (boks)

punchy [pʌ́nči] pridevnik
pogovorno silen, močan (udarec); poln poleta; omamljen od udarca

rintontire

A) v. tr. (pres. rintontisco) še bolj omamiti

B) ➞ rintontire, rintontirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ rintontisco) biti še bolj omamljen, zmeden

stupefy [stjú:pifai] prehodni glagol
omamiti, otopiti (čute); uspavati; osupiti, začuditi; spraviti ob pamet, znoriti, poneumiti, poživiniti
neprehodni glagol
postati omamljen (nezavesten, neobčutljiv); obnoreti

stupeō -ēre -uī (—) (najbrž iz indoev. kor. *stup- suvati, biti, udariti in z udarcem omamiti; prim. lat. stuprum, gr. τύπτω tolčem, udarjam, τύπος udarec, vtis, τυπάς -άδος tolkač, kladivo)

1. biti negiben, biti tog, biti drevén, biti odrevenel, (o)dreveneti, biti okorel, okore(va)ti, biti okrepel, biti otrpel, otrpevati, biti (ves) trd, otrde(va)ti: Sen. rh., Sen. ph. idr., cum hic semisomnus stuperet Ci., mater ad auditas stupuit ceu saxea voces O., stupentia membra Cu., torpescunt stupentque pallentes Plin.; metaf. (o neživih ali abstr. subj.) obstati, zasta(ja)ti, ustaviti (ustavljati) se, poleči (polegati) (se), pomiriti (pomirjati) se, umiriti (umirjati) se: Petr., Sen. tr. idr., stupuit Ixionis orbis O., stupuerunt verba palato O., stupuerunt flumina brumā Val. Fl., unda, quae stupet pigro lacu Mart. stoječa voda, (sc. vini natura) ad frigus stupet tantum Plin. se le strdi, postane gosta, stupente ita seditione L.

2. metaf.
a) biti ves omrtvel (oslabel, otrpel), omrtvelega (oslabelega, otrplega) duha biti (imeti): quantum stupere atque frigere Caecilius nisus est Gell.
b) biti omamljen, biti osupel, biti (ves) iz sebe, osupniti, (o)strmeti, biti (ves) prevzet nad kom ali čim; abs.: animus lassus curā confectus stupet Ter., haec cum loqueris, nos stupemus Ci., dum stupet obtutuque haeret defixus in uno V., admiror, stupeo Mart.; z abl.: Sen. tr. idr., dum (sc. animi) exspectatione stupent L., stupet Albius aere H., illis carminibus stupens … belua centiceps H., cum stupet insanis acies (sc. oculorum) fulgoribus H., stupens novitate Q., hac tam saeva dominatione stupentibus omnibus Iust.; z in z abl. (ob pogledu na koga ali kaj): stupet in Turno V., qui stupet in titulis et imaginibus H., stupere in ducibus Val. Fl.; z ad (ob čem): stupere ad supervacua Sen. ph., ad raptus Mart.; occ. občudovati kaj, čuditi se čemu; z acc. (po gr. skladu): Val. Fl., Petr., Aug. idr., pars stupet innuptae donum exitiale Minervae V., stupere plena horrea Plin. iun., superbi regis delicias Mart.; z ACI: Prud., novum terrae stupeant lucescere solem V., stupet ipse Latinus … inter se coiisse viros V. — Od tod
a) adj. pt. pr. stupēns -entis strmeč, osupel, prevzet: Fl. idr., quae cum tuerer stupens Ci., attoniti et stupentibus similes Cu.; z loc.: tribuni capti et stupentes animi L.
b) gerundiv stupendus 3 občudovanja vreden, osupljiv: virtutibus et vitae meritis stupendus Val. Max.

torpeō -ēre -uī (indoev. baza. *(s)terep- [razširjena iz kor. *(s)ter-; prim. sterilis] biti otrpel; prim. lit. tirpstù postati trd, otrdeti, let. tirpt postati trd, otrdeti, sl. otrpniti, trpeti, stvnem. dërb = nem. derb, stvnem. sterban = nem. sterben)

1. (telesno) biti otrpel, biti odrevenel, biti trd, biti otrdel, biti tog, biti neokreten, biti negiben (drevén), biti premrl, biti okamenel, biti skrepenel, biti okrepenel, biti zledenel itd.: Q., Plin., Sil., Iuv., Suet. idr., corpora rigentia gelu torpebant L., simillima saxo torpet O., torpentes rigore nervi L., locus hieme frigore torpens Col. okrepenel, mrtev, hiems frigore torpens Cl., plagae torpentes Cl. mrzli pasovi, circum amnis torpens Stat. ali torpens lyra Sen. tr. negibna.

2. metaf. (duševno) biti brezčuten, biti neobčutljiv, biti neobčuten, biti top, biti omrtvel, biti (u)vel, biti (o)mrtvičen, biti omamljen, biti ohromljen, biti paraliziran, biti trd, biti otrdel, strmeti itd.: qui aderant metu torpentibus L. trdi od strahu, timeo, totus torpeo Pl. ves trd sem od strahu, quid torpentes subito obstupuistis Achivi? Ci. poet. kaj stojite kakor okameneli?, torpes tabellā Pausiacā H. strmiš pred Pavzijevo (Pavziasovo) podobo; od tod: torpent ingenia desidiosae iuventutis Sen. rh., torpet vox L. glas zastaja, glas zamira, torpent consilia L. (tvoji) naklepi so mrtvični (ohromljeni), ne znaš si pomagati; occ. biti nedelaven, biti nedejaven, biti neaktiven, biti len (leniv, lenoben, lenokrven), biti mrtev: deum sic feriatum volumus cessatione (v brezdelju) torpere Ci., ut ignava animalia iacent torpentque T. lenobno ležijo (ἑ`ν διὰ δυοῖν), torpent regna veterno V. leno spijo, torpere ultra et polluendam perdendamque rem publicam relinquere sopor et ignavia (topost in strahopetnost) videretur T., an dextrae torpent L. so onemogle, hostiles torpuere discursūs Amm. so ponehala.

vertilābundus 3 (*vertilāre iz vertere) omamljen (nezaveden) opotekajoč se: sic ad vos citius opinione vertilabundus miser decidi Varr. ap. Non.

осоветь postati omamljen, otopeti

угорелый od dima (ogljikovega plina) omamljen ali zastrupljen;
как у. kakor da bi mu pod petami gorelo;
мечется как у. bega sem ter tja kakor nor

alkohol samostalnik
1. (alkoholna pijača) ▸ alkohol, szeszesital, szeszTudi cigaret že dolgo ne kadi več in je zelo zmeren pivec alkohola. ▸ Már régóta nem dohányzik, és csak mérsékelten fogyaszt alkoholt.
Ko sta se vrnila, nista mogla skriti zadaha po alkoholu. ▸ Amikor visszajöttek, nem tudták palástolni alkoholos leheletüket.
Starša sta se hitro ločila, razočarana mama pa je uteho iskala v alkoholu. ▸ Szülei hamar elváltak, csalódott édesanyja pedig az alkoholban keresett vigaszt.

2. (kemična spojina) ▸ alkoholPovezane iztočnice: benzil alkohol, etilni alkohol, metilni alkohol, polivinil alkohol, primarni alkohol, sekundarni alkohol, terciarni alkohol

atolondrar omamiti, zmesti

atolondrarse omamljen postati

aturdir omamiti, osupiti, zbegati

aturdirse postati omamljen; osupniti

ēbrius 3 (naspr. sōbrius; gl. to geslo)

1. napojen, nasičen, obilen: facite cenam mihi ut ebria sit Pl., saturitate saepe ego exii ebrius Pl., cum tu satura atque ebria eris Ter.

2. pijan, vinjen: Pl., Pr., Q., Fufius ebrius H., anus ebria O., Deiotarum quisquam ebrium vidit? Ci., servos ebrios facere Ci. upijaniti; subst. masc.: domus erat plena ebriorum Ci. pijanih ljudi; pesn. tudi o stvareh: verba Tib. v pijanosti izrečene, prostodušne, signa Pr., vestigia Pr., gradus Sen. tr., nox ali bruma Mart. v kateri se mnogo pije; pren. pijan, opojèn (npr. od sreče, ljubezni): regina fortuna dulci ebria H., dulcis pueri ebrii ocelli Cat., curis Lucr. od skrbi omamljen, ebrius iam sanguine civium Plin.

juicio moški spol razsodnost, razum(nost), pamet; mnenje, sodba; sodni postopek, proces; (raz)sodba; sodišče

juicio contencioso sporna zadeva
el juicio final, juicio universal vesoljna sodba
juicio sumarísimo vojaško sodišče
de buen juicio pameten, razsoden
falto de juicio nepremišljen, prismojen
muela de juicio modrostni zob
a nuestro juicio po naši sodbi
en mi juicio po mojem mnenju
emitir un juicio izreči sodbo, razsoditi
parecer en juicio pred sodišče priti
entrar en juicio (con) koga na odgovor klicati
estar en su juicio biti pri zdravi pameti
estar fuera de juicio, no tener cabal juicio z uma biti, ob pamet biti; biti omamljen, zaslepljen
pedir en juicio pozvati pred sodišče
perder el juicio ob pamet priti
sacar de juicio a uno koga iz ravnotežja spraviti
nos trae vuelto el juicio a todos vse nas spravlja ob pamet
volver a uno el juicio komu glavo zmešati

lourd, e [lur, d] adjectif težek; soparen; neokreten, neroden; naporen; neznosen; masculin, populaire kmet; féminin, populaire vrata

une lourde tâche težka naloga
lourde faute težka, huda, groba napaka
aliment masculin lourd težka jed
artillerie féminin, eau féminin lourde težka artilerija, voda
huile féminin lourde težko olje
industrie féminin lourde težka industrija
temps masculin lourd soparno vreme
odeur féminin lourde močan, oster vonj
marché masculin lourd medel trg (na borzi, kadar padajo tečaji)
poids masculin, boxeur masculin lourd boksar težke kategorije
avoir la main lourde imeti težko roko (za udarce, za kaznovanje; preveč stresti v), biti neroden
avoir la tête lourde imeti težko glavo, imeti rahel glavobol, biti omamljen
peser lourd biti težak (nad poprečjem)
cela ne pèsera pas lourd dans la balance to ne bo imelo velike važnosti (ko bo šlo za odločitev)
il n'en sait pas lourd on o tem presneto malo ve
lourd de conséquences težkih posledic
lourd de promesses mnogo obetajoč

malus 3 (iz indoev. *(s)meHlo-, *(s)moHlo-, *(s)məlo- majhen, sor. s sl. mali, got. smals majhen = stvnem. smal = nem. schmal = ang. small, gr. μῆλον drobnica; pomen „slab“ torej pogosto izhaja iz pomena „majhen“, „malo“), komp. se nadomešča s pēior -ius, superl. s pessimus 3. Slab v najširšem pomenu besede = gr. κακός (naspr. bonus)

1. nravno, moralno slab, hudoben, zloben, zločest, malopriden, malovreden, brezbožen, hudodelski, pokvarjen, zlonameren, zlohoten, nenraven, nemoralen, nečist, zavržen: Suet., Gell., Fl. idr., mens Ter., Q., animus Ter., ingenium malum pravumque S., Plin. iun., fraus N., dolus, facinus, consuetudo Ci., mala cogitatio conscientiaque animi Ci., in mala causa iudicium timendum est Ci., mali mores S., princeps T., servus Q., puella Pr., pueri boni malique Cat., non m. ancilla Pl., m. adultera Cat., mater Ter. samogoltna, lakomna, pohlepna, požrešna, peior an ignavior sit, deliberari non potest S., pessimus atque optimus vir Q.; včasih
a) v blažjem pomenu zvit, premeten, hudomušen, navihan, nagajiv, pregnan: o hominem malum Pl., delituit mala Pl., puellae pessimae Cat. hudobne, poredne, včasih pa
b) kot pridevek hudobnežev, ki okrepi pomen besede same: mali fures H. lopovski. Kot subst. m. malus -i, m hudobnež, zlobnež (poseb. v pl.): Ci. idr., malus aut fur H.: mala -ae, f hudobnica, zlobnica: malarum mala disciplina Pl. Ker je bilo domoljubje nravna dolžnost, so politične nasprotnike označevali kot mali (cives) zlomiselneži, zlovoljneži, zlonamerneži, pokvarjenci, zlobno misleči, demagogi, somišljenike pa kot boni (cives) dobromiselneži, dobronamerneži, poštenjaki, dobro misleči: mali atque scelesti S., bonos et malos lubidinose interfecit S., ab optimatibus reprehendebatur, quod parum odisse malos cives (= ljudsko stranko) videretur N., toda: Epaminondas neque malos (= plemiško stranko) defendere neque impugnare volebat N.; occ. neresničen, nezanesljiv, nepošten, nezvest, zahrbten, kovaren, kovarski, spletkarski, rovarski: auctor Ci., Grai V., ratio H., malā fide agere cum aliquo Cl., pudor H. ali ambitio S., H. napačna, ob nepravem času, (dôbi) neprimerna.

2. fizično ali umsko slab, malo (nič) prida, ne(upo)raben, nesposoben, brezkoristen, pomanjkljiv, nepopoln, napačen, grd, nespodoben: mala tu merx es (kot psovka) Pl., haud malum huic est pondus pugno Pl. nemajhna, aper, vinum H., herbae Ca. plevel, loquendi consuetudo Ci., malum et inconstans in eligendo genere dicendi ingenium (okus) Q., mala et imbecilla vox Q., verba sua natura bona aut mala Q., mali versūs H. slabi, grdi, nespodobni, iznakaženi, poëta Ci. idr., philosophi minime mali, sed non satis acuti Ci., sutor Ph., res publica S. izprijena, pectora bello (dat.) mala Sil. nesposobna za vojno, bojazljiva; occ.
a) nesposoben za boj, bojazljiv, plah, boječ, strahopeten, brez poguma: iuxta boni malique, strenui et imbelles inulti obtruncati S., terra malos nunc educat homines aut pusillos Iuv.
b) slab glede na rojstvo, nizek, nizkega (neplemenitega) rodu: malo genere natus (naspr. bono genere n.) Corn., peioribus ortus L.
c) slab glede na videz, zunanjost, grd, nelep, nekazen, neprikupen: ancilla formā malā (prim. gr. κακὴ εἶδος) Pl., haud mala mulier Pl. prav nič napačna ženska, mancipium Ter., facies Q., ne crure malo, ne sit pede turpi H.; subst.: faciem in peius effingere Plin. iun. spačiti.

3. slab glede na učinek, razmere ali stanje, hud, zèl (zla, zlo), nadležen, težeč, neugoden, neprijeten: maeror Pl., pudor H. (= gr. αἰδὼς κακή), libido L. umazana, gnusna, valetudo Ci., Sen. ph., fuisse malā mente Tib. ne prave (zdrave) pameti (v nasprotju z m. mens Ter., Q. (gl. pod 1.)), tussis Cat., scabies H., cum aeger peior fiat, cum (sc. aegroti) pessimi fiunt Cels. ko je bolniku huje, ko je bolnikom najhuje, aetas Pl. huda, težeča starost (naspr. bona aetas mladost), tempestas H., tempestates Ca., tempestas melior, via peior H., falx V. top(a), skrhan(a), odor H., Cels., nuntius Ci., rumor H., fama (= gr. κακὴ δόξα) S., malam opinionem habere de aliquo Ci., videte nunc, quam versa in peiorem partem sint omnia Ci. kako se je vse obrnilo na slabše, rapere in peiorem partem Ter. na hudo obrniti (obračati); subst.: in peius ruere V. slabšati se, postajati hujše, in peius mutari Q. (po)slabšati se, in peius detorquere Sen. ph. v hudo; mala res kazen, pokora: malam rem merere Pl., malam rem sibi arcessere, quaerere, reperire Pl. kazen priklicati, kazen si nakopati, malam rem alicui dare Pl. kaznovati, natepsti, pretepsti, naklepáti koga (da bo doumel), abi in malam rem Pl. pojdi se solit, vrag te vzemi; occ.
a) škodljiv, kvaren, slab, poguben, nevaren: oppeto malam pestem Poeta ap. Ci., morbus, vulnus, curatio Cels., m. copia (škodljivo obilje) stomachum sollicitat H., virus V., gramina V. ali herbae Tib. strupene, cicuta, dapes H., ite in malas aras Cat. nezdrave, pogubne, furis manus Cat., facinora S. idr., artes S. pogubna sredstva, exemplum S., pessimum facinus peiore exemplo admittere L., malo more S. s kvarnim (škodljivim) ravnanjem.
b) sramotilen, zasramovalen, psujoč, zmerjajoč, zbadljiv: lingua Petr. „strupen“, pri V. = bajajoč, urekajoč, carmen H. sramotilna pesem, toda na Tab. XII = bajajoča, urekajoča pesem, verba (= gr. κακοὶ λόγοι) Pl., Cat. (v nasprotju z mala verba Q. (gl. zgoraj pod 2.)), fabula Cat., querimoniae H. sramotne, nizkotne.
c) neugoden = nesrečen, žalosten: pugna Ci. idr., proelia Fr., exitus S., arbitrium (volitev, izbira) L., fatum Cat., res S. žalosten, hud položaj; poseb. o usodi in vsem, kar je z njo povezano neugoden, zlonosen, zlokoben, zlovešč: auspicium Pl., Ci., avis, ales H. zlovešča ptica = neugodna (zla) usoda. Pesn. malum = male: ne gallina malum respondet dura palato H. Subst. malum -ī, n (= gr. κακόν, naspr. bonum)

1. fizično ali duševno zlo, ki se drži kakega telesa, hiba, napaka, motnja, slabost, pomanjkljivost, pogrešek, poseb. trpljenje, bolezen: corporis, stomachi Cels., mala ventris Cels., bona malaque corporis Suet., mirifice est a te nactus utrumque malum (sc. protin in smrad po kozlu) Cat., maximum pervigiliae malum Iust., bona aut mala S. vrline (odlike) ali napake, cum tua tu videas oculis mala lippus inunctis H., m. publicum S. splošna (obča) pregreha, mala nequitiae Ph., Iuv., m. magnum est hoc, quod non possum tibi ostendere Sen. ph.; o umetniških (pesniških) hibah: dum mea delectant mala me H.

2. (s superl. pessimum -ī, n) hudo, zlo, ki prihaja od zunaj, beda, nadloga: mors non est in malis Ci., cum serperet in urbem infinitum malum Ci.; occ.
a) okvara, kvar, škoda, nesreča, pogibel, poguba, uničenje: m. dare Pl. škodo storiti, prizade(va)ti, ut in parcendo uni malum publicum fiat L. da nastane (se prizadene) državi škoda, malo rei publicae S. državi v škodo, nesrečo, pogubo, malo cum tuo Pl. v tvojo nesrečo, nimium felix malo suo Vell. v svojo nesrečo, malo est alicui (aliquid) Pl., Ci., N. komu je (kaj) v škodo, komu škoduje, pessimo publico (aedificare, facere idr.) Varr., L. idr. v največjo škodo za državo, mala civilia C., diuturnitas externi mali (= vojne) N., super haec mala Iust. nesreča v vojni, nihil mali accidisse Scipioni Ci.
b) nezgoda: m. inopinatum C., hoc malo perturbati C.
c) stiska, nuja, sila, nevarnost: m. anceps S., magnum malum est, ubi … Cels., aeger in malis est Cels. bolniku gre slabo.
d) kazen (tepenje, udarci, gnjavljenje, nadlegovanje, muka, mučenje, peza): malo domare aliquem L., pudore magis quam malo (s kaznovanjem) exercitum coërcebat S., alicui malum minitari L. ali minari Pl., Ter., malum habere Pl., Ci., Sen. rh. kazen trpeti, hudo se goditi komu, malum dare alicui Ter. kaznovati (naklepáti, natepsti, pretepsti) koga, naložiti jih komu, da si bo zapomnil, dabitur malum Ter. huda ti bo predla, sine malo (brez tepeža) fateri Ter., malo cogi Ter., vi, malo, plagis adduci Ci., malum militibus meis, nisi quieverint L. vrag vzemi moje vojake.
e) hudodelstvo, zločin(stvo), zločinsko dejanje: inritamenta malorum O. k zločinom, fama veterum malorum V.
f) huda (sramotilna, groba, žaljiva) beseda, psovka: mala alicui dicere Cat., Tib., mala ali omnia mala alicui ingerere Pl.
g) meton. (o živalih) škodljiva žival, škodljivec, deželna nadloga: Plin.

3. (kot vzklik nejevolje, razdraženosti) gorje ti!, za vraga!, k vragu!, presneto!, da bi te vrag!, vrag naj te pocitra!, hudirja!, bes te lopi (plentaj)!, ti para ti!, šment in plent!, ti šment ti!, šment nazaj!: quae, malum, amentia te coëgit? Cu., quae malum est ista tanta audacia atque amentia? Ci., quid tibi, malum, hic ante aedes clamitatio est? Pl.; v blažjem pomenu: za božji svet (čas)!, za božjo voljo!: quae, malum, ratio est, expertis alia experiri L. — Adv. male, komp. pēius, superl. pessimē

1. fizično ali nravno slabo, hudo: m. olere Ci. idr., m. vestitus Ci., m. vivere Ci., H. siromašno živeti, biti siromašen, m. mori Plin. iun. ves v bolečinah, animo m. est Pl. slabo (hudo, medlo, težko) mi je, peius, pessime mihi erat O., Pl. huje, zelo (prav) hudo mi je bilo (postalo), animo m. fit Pl. slabo mi postaja, animo m. factum est huic miserae Pl. slabo ji je postalo, omedlela je, animo m. factum quam perhibetur Lucr. kar se v navadnem življenju imenuje omedlevica, animo m. est Ter., pa tudi = za zlo (malo) štejem, mrzi mi, zoprno (ogabno, gnusno) se mi zdi, hoc male habet animum Ter. mu je zoprno, mu mrzi, se mu gabi (gnusi); m. est alicui slabo se godi komu: m. mihi esse malo quam molliter Sen. ph. raje slabo živim kot … , numquam tam m. est Siculis, quin aliquid facete … dicant Ci.; od tod zakletev: m. sit alicui! Ci. zlo mu bodi! vrag ga vzemi (nesi, pocitraj)!, peius victoribus Sequanis quam Aeduis victis accidisse C. huje (slabše) se je dogodilo, o factum m. de Alexione! Ci. oj, kakšna bridka usoda je doletela Aleksiona!, o factum m., o miselle passer! Cat., Lacedaemonios m. et iniuste facere N. ne ravnajo prav niti pravično, alicui m. facere Pl., Ci. hudo (jo) komu zagosti (nagajati) ali (pri Ci.) storiti (delati) komu krivico, aliquem m. accipere verbis Ci. sprejeti koga z neprijetnimi besedami, osorno nagovoriti koga, toda aliquem m. accipere (sc. v vojni) N., Lentulus ap. Ci. hudo (trdo) prije(ma)ti koga, storiti komu kaj hudega, m. habere aliquem Sen. ph. hudo nagajati komu, hudo (grdo) ravnati s kom, agmen adversariorum m. habere C. nadlegovati, suppliciis m. habeor C. telesne kazni (muke) me zdelujejo (izčrpavajo, slabijo), m. agere Ci. napačno pot ubrati (pri tožbi), tako tudi: m. sponsionem facere Ci., pessime agitur cum aliquo Ci. hudo se godi komu, na slabem je kdo, m. loqui, m. dicere Ci. obrekovati, opravljati, grditi, alicui m. dicere, loqui Pl. koga opravljati, obrekovati, grditi, m. loqui de aliquo Suet. opravljati, ogovarjati koga, govoriti čez koga, hudo (grdo) govoriti o kom; k temu kot pass. m. audire Ci. uživati slab sloves, biti na slabem glasu, biti razvpit; de aliquo m. existimare N., Sen. ph. ali sentire Ci. ali cogitare Caelius in Ci. ep. ali opinari Suet., m. consulere alicui N. slabo svetovati komu, slabo (po)skrbeti za koga, pessime consulere in aliquem Ter., m. mereri de aliquo Ci. slabe usluge si pridobi(va)ti za koga, slabo biti zaslužen za koga, m. velle alicui Pl. zlo (hudo, slabo) želeti komu.

2. glede na učinek, uspeh
a) slabo, s slabim uspehom, neuspešno, neugodno, nesrečno, v (na) škodo, v pogubo: m. rem gerere N. = m. pugnare L., S., rem peius administrare N., vident tuos labores … m. cecidisse Ci. da so se izjalovili, da niso imeli uspeha, quae res m. tibi vertat Ter., m. interpretari beneficium fortunae Sen. ph. neugodno, fungis male creditur H., m. impendere Petr. zapravljati na škodo hišnega gospodarstva, naves errabundae m. vagabantur Auct. b. Afr., m. nobile lignum Petr. v pogubo (Rimljanom); preg.: m. parta m. dilabuntur Ci. = „kakor pridobljeno, tako izgubljeno“, „krivično pridobljeno blago je kratkega veka“.
b) neuspešno, brez uspeha, zastonj: ab insomni dracone m. custodita (po drugih concustodita) poma O., Acr., m. sublato ense O.
c) pri glag. eluere Ci. ep., emere, redimere Ci., conciliare, conducere Pl. = drago, pri vendere Ci. = poceni.

3. (glede na kraj ali čas) na napačnem kraju (mestu), na nepravem (neprimernem) kraju (mestu): m. si palpere H., m. salsus H., m. feriati Troes H., m. sedulus O., m. sollers Amm.

4. metaf. glede na mero in stopnjo neprimerno, torej preveč ali premalo.
a) preveč, (pre)silovito, (pre)hudo, zelo: calceus m. laxus H., m. superbus H., m. parvus H. dosti premajhen, Sulcius acer ambulat et Caprius, rauci male cum que libellis H. ali m. dispar H. ali insulsa m. et molesta Cat. popolnoma, m. dicax Pl., Macr. porogljiv, zasramujoč, m. pertinax studium vincendi Prud., m. mulcatus Ci., Ph. dodobra, m. tussire H. hudo kašljati, m. nocens O., animo m. fracto Suet. docela nezavesten (nezaveden, omamljen), m. timere Ter., male (pessime) metuere Pl., m. odisse C. in Ci. ep., peius odisse quam … Pl., Ci., alter Mileti textam cane peius (bolj) et angui H.
b) premalo, komaj, ne: civitas m. pacata Ci., scuta m. tegebant Gallos L., m. densatus agger L. ne dovolj gost, ossa m. tecta O., m. haerere, m. sustinere arma L., duae m. plenae legiunculae L. nepolnoštevilni, m. percepti fructus Ci. v nezadostni meri, digitus m. pertinax H. ne posebej se upirajoč, m. viva caro O., m. fortes undae O., m. sanus Ci., Sen. ph. ne prav pameten, maloumen, kratkoumen, nespameten, neumen, brez preudarka, pri V. = otožen, težkih misli, m. gratus O. nehvaležen, m. fidus T. nezanesljiv, m. parens H., Sen. ph. nepokoren; occ. le navidez(no): m. dormiens, m. repugnans Petr., m. laeti Val. Fl. s hlinjenim veseljem.

ob-nūbilō -āre -āvī -ātum (ob in nūbilāre) z oblaki ali meglo prevleči, (po)oblačiti, (o)megliti, (za)megliti, (o)mračiti, (po)mračiti, zatemniti (zatemnjevati): metaf.: serenitatem vultūs aegritudine Gell., animam obnubilavit Ap. onesvestil se je, omedlel je, odore sulfuris obnubilatus Ap. omamljen, omedlel; pren.: virtutem actibus pravis o. Amm., quia nequaquam eius sapientiam ullo errore obnubilant aut labe subvertunt Aug., ne tempestate contentionis serenitatem caritatis obnubilet Aug.

omámiti ensordecer ; (z udarcem) aturdir; atontar ; fig fascinar ; med narcotizar, anestesiar

postati omamljen aturdirse; (s pijačo, fig) embriagar

privar oropati, odvzeti, odtegniti; odstaviti; prepovedati; omamiti, opiti; uživati naklonjenost; imeti vpliv (ugled); igrati važno vlogo

privar de la libertad oropati svobode
privar de los sentidos omamiti
la caballerosidad que priva en los españoles viteštvo, ki odlikuje Špance
privarse odtegniti si, pritrgati si, ne si privoščiti, vzdržati se česa, odreči se; postati omamljen ali nezavesten
privarse de un placer odreči se užitku
no privarse de nada vsega si privoščiti, ničemur se ne odreči