Franja

temensko oko srednji spol živalstvo, zoologija das Parietalauge

volovsko oko srednji spol

1. das Ochsenauge (tudi gradbeništvo, arhitektura) (okno)

2. živalstvo, zoologija (lešnikovec) metulj: das Ochsenauge

zajčje oko srednji spol medicina das Hasenauge

Auge, das, (-s, -n) oko; Pflanzenkunde očesce, oko; beim Hammer: uho; auf Würfeln, Karten: pika, točka, vrednost v točkah, auf der Suppe (Fettauge) cinek; das Auge des Gesetzes oko postave; die Augen [offenhalten] offen halten paziti, gledati; die Augen zudrücken/zumachen mižati; die Augen anstrengen napenjati oči; ein Auge riskieren na hitro/skrivaj pogledati; ganz Auge sein biti pozoren, pozorno gledati; ein Auge haben auf paziti na, zanimati se za, vreči oko na; spodleteti; keine Augen haben für ne imeti občutka za; seinen Augen nicht trauen ne verjeti svojim očem; so weit das Auge reicht do koder sega oko; jemandem Augen machen spogledovati se z
an: an den Augen ablesen brati iz oči
aus: aus den Augen verlieren izgubiti iz oči; aus den Augen, aus dem Sinn izpred oči, iz misli
in: im Auge behalten opazovati; ins Auge fassen opazovati; načrtovati, razmišljati o; ins Auge springen pasti v oči, biti opazen; ins Auge gehen imeti nezaželene posledice; im Auge haben imeti pred očmi, predočiti si
mit: mit bloßem Auge s prostim očesom; mit offenen Augen z odprtimi očmi; mit den Augen verschlingen požirati z očmi; mit einem blauen Auge davonkommen poceni jo odnesti
unter: unter vier Augen med štirimi očmi; unter meinen Augen pred mojimi očmi; unter die Augen treten stopiti/priti pred oči
vor: vor/unter meinen Augen pred mojimi očmi; vor Augen haben imeti pred očmi, predočiti si; vor Augen halten/führen predočiti (si); mir wurde schwarz vor den Augen stemnilo se mi je pred očmi

Augenfleck, der, svetlobna pega; bei Schmetterlingen: oko, lisa v obliki očesa

Augenmaß, das, občutek za mere, oko; nach Augenmaß po občutku; ein gutes Augenmaß haben imeti dober občutek za mere; ein schlechtes Augenmaß haben ne imeti občutka za mere

Blick, der, (-s, -e) pogled, figurativ oko; auf den ersten Blick na prvi pogled; auf den zweiten Blick šele pri natančnejšem ogledu; einen Blick werfen auf pogledati; einen Blick riskieren skrivaj/kradoma pogledati; den Blick schärfen izostriti oko; keinen Blick schenken/keines Blickes würdigen ne privoščiti pogleda; mit den Blicken verfolgen zasledovati z očmi; mit den Blicken durchbohren prebadati z očmi

bud¹ [bʌd] samostalnik
popek, oko, klica, brstič; dekle, ki pride prvič v družbo, debitantka ➞ buddy

in bud brsteč, v razpoku
to nip (ali crush, check) in the bud v kali zatreti

bud-eye [bʌ́dai] samostalnik
brst, oko

calot [kalo] masculin

1. vojaško pokrivalo, kapa

2. velika krogla (za igranje); argot oko

caparrón moški spol popek, brst, oko

châsse [šɑs] féminin skrinj(ic)a za relikvije; okvir; kovaško kladivo; populaire oko

coquillard [-kijar] masculin, argot oko

je m'en tamponne le coquillard (vulgairement) mi je figo za to

cubia f navt. oko (sidrne verige)

do pril.
1. približno, oko: mesto ima do pet tisoč prebivalcev
2. najviše: v eni uri boš napisal do tri pisma

ee [i:] samostalnik
arhaično oko

eye¹ [ai] samostalnik
oko; vid; pogled; vidik; popek; ušesce (npr. šivanke); zankica; luknja (v kruhu, siru)
figurativno namera; blesk diamanta; središče
ameriško, sleng vohun

it's all my eye vse to je neumnost
the apple of one's eye nad vse drag
black eye modrica, ameriško poraz
by the eye na oko, po videzu
to cast sheep's eyes at s.o. zaljubljeno koga gledati
to clap an eye at s.o. zagledati koga
to catch the eyes of s.o. s pogledom koga opozoriti
to close one's eyes to s.th. zapirati oči pred čim
to come to the eye of s.o. pojaviti se pred kom
to cry one's eyes out izjokati si oči
pogovorno to do in the eye oslepariti, ukaniti
easy on the eye čeden, prijeten
to feast one's eyes z užitkom gtedati
to give an eye to pogledati, popaziti
if you had half an eye ko bi ne bil čisto slep in gluh
to have eyes at the back of one's head imeti povsod oči, biti bister
to have in one's eye opazovati
to have an eye to s.th. paziti na kaj
to have an eye to the main chance urediti sebi v prid
in the eyes of vpričo
to keep an eye on, to keep a close (ali steady, strict) eye on budno opazovati
to keep one's eyes skinned (ali open) budno paziti
to keep one's weather eye open oprezovati, budno paziti
to make eyes at s.o. spogledovati se s kom
to make s.o. open his eyes hudo koga presenetiti
mind your eye bodi previden
my eye! presneto!
in the eye of the law po zakonu
with the naked eyes prostim očesom
quick eye oster vid, dar opazovanja
vojska eyes right! (left!, front!) desno (levo, naravnost) glej!
sleng in a pig's eye nikdar
right in the eye of naravnost proti
do you see any green in my eye? mar res misliš, da sem tako neumen, da bi ti verjel?
to see with half an eye takoj opaziti
to see eye to eye with s.o. popolnoma se strinjati
to set (ali lay) eyes on s.th. zagledati kaj
a sight for sore eyes nepričakovano veselje
to turn a blind eye prizanašati
up to one's eyes prek ušes
it strikes the eye pade v oči
to throw dust in the eyes of s.o. vreči komu pesek v oči, slepiti ga
with an eye to zaradi
in the eyes of the world po javnem mnenju
in the twinkling of an eye kot bi trenil

gemma -ae, f

1. brst, popek, oko (na vinski trti), kolekt. brstje, pop(kov)je: COL., ineunte vere ... existit tamquam ad articulos sarmentorum ea, quae gemma dicitur, a qua oriens uva se ostendit CI., trudit gemmas et frondes explicat omnes V., turgent in palmite (na mladiki) gemmae V.

2.
a) dragulj, poseb. svetel, rezan ali izbrušen drag kamen iz prozorne snovi (medtem ko so lapillus, lapis in margarita iz neprozorne snovi), brušen kamen, dragotina: Q., AP., ISID.: nego in Sicilia ... ullam gemmam aut margaritam (fuisse), ... quin conquisierit CI., pocula ex auro gemmis distincta clarissimis CI., duplex gemmis auroque corona V., non gemmis venale H., positae ex ordine gemmae O., g. vitrea PLIN. steklen ulitek, nepristen dragulj.
b) biser: AMM., gemmae et lapides H. biseri in dragulji, legitur rubris gemma sub aequoribus PR., cedet Erythraeis eruta gemma vadis MART.; metaf. biser, dragotina = (o)kras, dika, lepotičje: multas in digitis, plures in carmine gemmas invenies MART., Hesperius gemma amicorum SID.

3. meton. z dragulji okrašene ali iz njih narejene stvari, npr.
a) z dragulji okrašena čaša ali tak kozarec: bibere gemmā V. ali bibere e gemma PR., in gemma posuere merum O., gemmā ministrare SEN. PH.
b) pečat, pečatni prstan: gemmā signari O. (o pismu), impressā signat sua crimina gemmā O., dat digitis gemmas O., gemmae damnum PLIN.; pren.: ego sub gemmane (pod ključem) abstrusos habeo tuam matrem et patrem? PL.

4. pesn. metaf. v pl. = očesa na pavovem repu: gemmis caudam stellantibus implet O.

germen -inis, n (genere = gīgnere; prim. lat. germānus, germināre)

I. kal, klica, mladika, odraslek, poganjek, brst, oko, popek: PLIN., inque novos soles audent se germina tuto credere V., huc aliena ex arbore germen includunt V.; pren. kal: rabies (gen. sg.) unde illaec germina surgunt LUCR., pars illa ..., quae germen ab aethera traxit PRUD. –

II. metaf.

1. sad (poseb. drevesni), plod, obrodek = fulvum LUCAN., Clymeneia (po drugih Clymenēa) germina STAT. (gl. Clymenē), germina (= cornua) frontis CL., germina cara maris CL. dragulji.

2. spočetje, nastanek, zametek, telesni plod, zarodek, potomec, kolekt. zarod, pleme, naraščaj: impleratque uterum generoso germine O., g. servile IUST., germina celsa (= filiae) Tonantis CL.

glim [glim] samostalnik
sleng svetilka, luč; oko

sleng to dowse the glim ugasiti svetilko