Franja

lawyer [lɔ́:jə] samostalnik
pravnik, odvetnik

legale

A) agg.

1. zakonski; pravni:
studio legale odvetniška pisarna
numero legale kvorum
carta legale kolkovani papir

2. zakonit, legalen

B) m pravnik; odvetnik

mandatario moški spol pooblaščenec; odvetnik

mandātārius -iī, m (mandāre, mandātum) pooblaščenec, ki mu je zaupana tožba ali naloga, pravni zastopnik, odvetnik, posredovalec, predstavnik: Dig.

òdvjetnīk m (ijek.), òdvetnīk m (ek.) odvetnik, zagovornik

patrōnus -ī, m (pater)

I. patrón = pokrovitelj, zaščitnik, zastopnik, varuh, zavetnik, branilec, branitelj (naspr. cliens).

1. V najstarejši dobi je imel plemenitaš okoli sebe kopico napol svobodnjakov (clientes), ki jih je zastopal pred sodiščem, ker nesvobodni niso veljali za pravno sposobne. To razmerje je bilo trajno in tudi posvečeno po verski plati, ker se je klient udeleževal družinskih daritev (sacra gentilicia): quot enim clientes circa singulos fuistis patronos, tot nunc adversus unum hostem eritis L.

2. V poznejšem času je patronus od ljudi nižjih stanov (poseb. še od mest in pokrajin) svobodno izmed imenitnih rim. mož voljeni zaščitnik (zastopnik, branilec): coloniae Ci., agri Piceni Ci., ii, qui civitates aut nationes devictas bello in fidem receperunt, earum patroni sunt Ci.; tudi gospodar, patron kakega osvobojenca, ker je osvobojeni suženj ostal pod varstvom svojega gospoda: Ci., corrupti in patronos liberti T. —

II. metaf.

1. branilec, zagovornik, zastopnik pred sodiščem, odvetnik (naspr. accusator): Q., iudicis est semper verum sequi, patroni verissimile defendere Ci., p. causae (pravde) Ci. = odvetnik.

2. sploh branilec, zaščitnik, zastopnik: foederum, iustitiae Ci., plebis L., Iust.

procurador moški spol prokurist, upravnik, opravnik poslov; pooblaščenec; državni pravdnik (tožilec); zagovornik, odvetnik

prōcūrātor -ōris, m (prōcūrāre)

1.
a) oskrbnik, oskrbovalec, upravnik, upravitelj, načelnik, nadzornik, zastopnik, namestnik: Icti., peni Pl. nadzornik jedi, ludi T. načelnik gladiatorske šole, regni T. državni upravnik, urbis Suet. mestni načelnik (prefekt), procurator aquarum Front. nadzornik voda.
b) upravitelj, poslovodja, zastopnik: agere aliquid per procuratorem Ci., Quinctii Ci., Domitillae Suet.

2.
a) nadzornik, paznik, čuvaj: [in] has a procuratore ternos pullos exigit eosque, cum creverunt, quinquagenis denariis vendit Varr.
b) višji upravnik, nadupravnik, višji upravitelj, nadupravitelj, (nad)oskrbnik, (nad)opravnik, poslovodja, ki zastopa gospodarja in upravlja posestvo (posestva) v njegovem imenu: Ci., Icti., Vulg. idr., procurator rationes accipiebat Petr.
c) (višji) upravitelj cesarskih dohodkov v Rimu in v provincah, prokurátor, ki je imel nad prebivalci province tudi ius gladii: Plin. iun., Icti. idr., Iudaeae, Asiae T., Caesaris T., Aegypti, Galliae, urbis Suet., Christus Tiberio imperitante per procuratorem Pontium Pilatum supplicio affectus erat T.
d) pravni zastopnik, odvetnik: Inst., Icti.

Opomba: Prŏcurator: O. (Ara amatoria 1, 587).

Rechtsanwalt, der, odvetnik

Scheidungsanwalt, der, odvetnik, specializiran na ločitve

snipe [snáip]

1. samostalnik
zoologija močvirska sloka, kljunač
pogovorno kljunači, sloke
vojska strel od daleč (iz zasede)
sleng odvetnik
ameriško, sleng (cigaretni, cigarni) ogorek, čik

2. neprehodni glagol
loviti (streljati) sloke (kljunače)
vojska od daleč (iz zasede) streljati dobro namerjene strele na posamezne sovražnike
prehodni glagol
vojska ustreliti (koga) od daleč (iz zasede)
sleng ukrasti

togātus 3 (toga)

1. oblečen v togo, odet v togo, ogrnjen s togo (kot znamenje rimskega državljana): ne excusationem is qui quaestioni praeerit Graeculi iudicis, modo palliati, modo togati? Ci., plebs togata Iuv., me cumque fovebit Romanos, rerum dominos gentemque togatam V.

2. occ. oblečen (odet) v togo = mirovno obleko (prim. toga 2.): me uno togato duce et imperatore Ci., cui uni togato senatus supplicationem decrevit Ci.; subst. togati rei publicae praesunt Ci.
a) togāta -ae, f osvobojenka, ljubica, vlačuga, hotnica: quid inter est, in matronā ancillā peccesne togatā? H., togata mater Mart.
b) subst. togātus -ī, m α) odvetnik, patron: pozni Icti., togati vulturii Ap. β) klient: si curet nocte togatus currere Iuv., post te sella, togati ante pedes Iuv.; tako tudi turba togata (= togatorum) Iuv., opera togata (= togatorum) Mart. služba klientov. γ) pl. togātī vsi h kakemu uradu sodeči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: Cod. Th.
c) α) adj. = rímski: Gallia togata Ci., Hirt., Mel. rimska Galija (= tisti del Cisalpinske (Predalpinske, Tostranske) Galije (tostran Pada), ki je postal rimski); fabula togata, nav. subst. togāta -ae, f (sc. fabula) togáta = prava rimska nacionalna komedija (veseloigra), v kateri so nastopajoče osebe nosile togo, snov pa je črpala iz rimskega okolja (naspr. fabulla palliata paliata, ki je snov črpala iz grškega okolja); če je obravnavala tematiko višjih slojev, se je imenovala trabeata (trabeata), če se je nanašala na preprostejše sloje, pa tabernarija (tabernaria): Ci., Vell., Sen. ph., Q., Suet. idr., vel qui praetextas vel qui docuere togatas H. rimske tragedije ali rimske komedije, rimske žaloigre ali rimske veseloigre. β) subst. togātus -ī, m togáš, tógar = rimski državljan, Rimlján: litteratissimus togatorum omnium Ci.

Vogt, der, (-/e/s, Vögte) historische Bedeutung, Geschichte (plemič) odvetnik

адвока́т -а ч., odvétnik -a m., advokát -a m., zagovórnik -a m., zagovórnica -e ž.

abogadillo moški spol zakoten odvetnik (pravdač)

avocaillon [avɔkajɔ̃] masculin zakoten odvetnik (pravdač)

avocassier [-kasje] masculin slab odvetnik

commercialista

A) m, f (m pl. -ti) komercialist, komercialistka; diplomirani ekonomist; odvetnik strokovnjak za trgovinsko pravo

B) agg.
dottore commercialista diplomirani ekonomist

dictitō -āre -āvī -ātum (podvojen frequ. glag. dīcere prek dictāre)

1. (kar naprej, spet in spet) praviti, govoriti, kaj vedno na jeziku imeti, spet in spet trditi, ponavljati: Lucr., Vell., Q. idr., ut dictitabat C., ut patroni tui dictitant Ci.; z obj. v acc.: quod vetus poeta dictitat Ter., quae iste in provincia palam dictitabat Ci.; pass.: multis ultro citroque dictitatis Amm.; z ACI: qui Catilinam Massiliam ire dictitant Ci., ut … Lacedaemonii suos omnes agros esse dictitarint Ci., dictitabant enim se … omnibus necessariis egere rebus C., vulgus … tyrannum non ferendum dictitabat N., quod saepius Quinctius dictitabat se consulum comitia non habiturum L.; z dvojnim acc.: si te populus sanum recteque valentem dictitet H. ko bi narod o tebi pravil, da si … , Octaviam sterilem d. T. za neplodno oznanjati jo, quod antiqui etiam puellas pueras sicut et pueros puellos dictitarent Suet. ker so … tudi za „puellae“ pravili „ puerae“, kakor za „pueri“ „puelli“; pass. brezos.: male dictitatur (= maledicitur) tibi vulgo in sermonibus Pl. slabo si pri ljudstvu zapisan.

2. dictitare causas odvetništvo opravljati, odvetnik biti, pravdar biti: Ci.

difensore

A) agg. (f difenditrice) branilen, obramben:
avvocato difensore branilec, zagovornik, odvetnik obrambe

B) m (f difenditrice)

1. branilec, branilka; zaščitnik, zaščitnica

2. pravo branilec, zagovornik, odvetnik obrambe:
difensore d'ufficio branilec po uradni dolžnosti

3. šport branilec