Franja

gully¹ [gʌ́li]

1. samostalnik
žleb, struga, odtočni kanal, jarek, odtok

2. prehodni glagol
izvotliti

ìspust m
1. pašnik: ispust za stoku; po onim seoskim -ima čuvao je stoku
2. ograjen prostor blizu hlevov, kamor puščajo živino, da se tam pari
3. izpuščanje: gdje je prostor za ispust kokošiju ograničen, treba ga podijeliti te izmjenice rabiti
4. izbočina na mostu, oknu, na kakem drugem predmetu
5. odtok: kuhinjski ispust
6. odtočni jarek: -om otječe, otiče voda sa njiva
7. gl. ispuske

issue¹ [ísju:, íšu:] samostalnik
odtok, izhod; izdaja (knjige, znamk); zvezek, številka (časopisa), naklada
ekonomija denarna emisija; posledica, rezultat, zaključek; potomec, potomci, rod, otrok, otroci; izdajanje (odredb)
ekonomija dohodek (od posestva)
pravno sporno vprašanje, predmet razprave, oporekanje, bistveno vprašanje
medicina izliv (krvi, gnoja)

at issue sporen
at issue with s.o. v sporu s kom
matter at issue sporna zadeva
point at issue sporna točka
issue of fact dejansko stanje stvari
issue of law izpodbijanje, oporekanje
to join issue with s.o. prepustiti rešitev sporne zadeve sodišču
to evade the issue izogniti se vprašanju
to take issue with s.o. prerekati se s kom, trditi nasprotno
the question raises the whole issue to vprašanje popolnoma spremeni
in the issue končno
to bring s.th. to a successful issue kaj uspešno izpeljati
to force an issue izsiliti odločitev
to die without issue umreti brez potomcev
free issue and entry prost prihod in vstop
to face the issue spoprijeti se z zadevo
to raise issue začeti vprašanje
to reach the issue poravnati spor
a vital issue problem bistvene važnosti
a side issue postranski problem
ekonomija issue of securities izdaja vrednostnih papirjev
ekonomija bank of issue emisijska banka
ekonomija issue of bill of exchange izdaja menice v promet

mandata f

1. pošiljka

2. gruča

3. obrat ključa:
dare una mandata enkrat obrniti ključ v ključavnici

4. odtok

Nachlauf, der, odtok, iztok, odvajanje; beim Eisenbahnfrachtverkehr: odvoz

òdliv m (ijek., ek.)
1. odliv: odliv vode je zbog tijesnog korita oteščan; odliv radne snage mora se zaustaviti
2. oseka: odliv i priliv
3. ulitek, odlitek: sadreni odliv skulpture; odliv u sadri, u kovini; odliv zvona, topa
4. odtok: odliv krvi

òdvirak -īka m odtok, rokav tekoče vode: djeca su nagadala što se vidi dolje: mostić na -u i čamac na jezercu

offtake [ɔ́:fteik] samostalnik
ekonomija nakup, kupovanje; odbitek
tehnično odtok, odtočna cev

òtok m, mn. òtoci odtok

ȍtoka ž
1. rečni rokav: od Velike Morave odvaja se jedna otoka
2. odtok
3. bot. pozidna rutica

outgo¹ [áutgou] samostalnik
ekonomija skupni izdatki; odtok; rezultat

outlet [áutlet] samostalnik
izhod, odprtina, odtok, izpuh
ekonomija blagovni trg
figurativno izhod, dušek

outlet pipe iztočni kanal
elektrika outlet box vtična spojnica, vtikalna doza
figurativno to find an outlet for dati duška čemu

pungō -ere, pupugī, punctum

1. bosti, zbosti (zbadati), vbosti (vbadati), pičiti (pikati): Naev. ap. Prisc., Plin. idr., acu comatoriā mālas Petr., per se pungere neminem unquam potuisset Ci., manu aliquem pungere Petr. dregniti koga v rebra; occ.
a) (z vbodom) zada(ja)ti: Aug. idr., volnus acu punctum Ci.
b) prodreti (prodirati) v kaj: corpus Lucr.
c) povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati) neprijeten občutek, (za)boleti: adulteratum (sc. nitrum) pungit Plin. je ostrega (pekočega) okusa, pungunt sensum Lucr.
d) tako rekoč (na)pikati, opikati: stigmate puncti Petr. ožigosanci, puncto (in) tempore Lucr. v trenutku, v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil.

2. metaf. v živo (z)bosti, v živo zade(va)ti, (s)peči, neprijetno ganiti, neprijetno pretres(a)ti, vznemiriti (vznemirjati), (raz)žaliti, užaliti, mučiti, (za)moriti, pekliti, prizade(va)ti: Pl., Pr., Prud. idr., intellexi, quid eum pupugisset Ci., si paupertas momordit, si ignominia pupugit Ci., hunc sibi ex animo scrupulum, qui se dies noctesque stimulat ac pungit Ci., pungit dolor Ci.; impers.: pungit (boli me) rursus, quod scribis esse te illic libenter Ci. ep. — Kot subst. pt. pf. punctum -ī, n (v)bod, zbodljaj (= gr. στιγμή)

I. (kot dovršeno dejanje) zbodljaj, (v)bod, (v)bodljaj, pik: Cels. idr., fimum acūs aereae punctis tollere iubent Plin., punctum parvae volucris morte ulcisci Ph. pik majhne muhe; occ. vžig(anje) (sramotnega) znamenja, (o)žigosanje: frontem convulnerandam praebere punctis (v žigosanje) et notas suas (= stigmata, vžgana znamenja) ridere Plin. iun. —

II. (kot učinek dejanja)

1. vbod, z vbodom narejena luknjica: angustissimus Vitr., puncta lasciva, quae terebrantur acu Mart.; occ. (kot vodovodni t.t.) v cev narejena odprtina, izpust, odtok in meton. skozi ta izpust odtekajoča mera vode: Front. idr., is, qui appellabatur a punctis Front. vbadalec, vbadar.

2. pika: ova punctis distincta Plin., gemma sanguineis punctis Plin.; pika (oko) na kocki: quadringenis in punctum sestertiis lusit Suet., per singula puncta Aus.; kot pismenka ali ločilo: Aus.; pika na gredeljnici enotorilne tehtnice, ki kaže težno razmerje: diluis helleborum, certo compescere puncto nescius examen Pers. ki ne zna držati jezička na pravi piki = ki ne zna prav tehtati; occ.
a) pika = pri volitvah oddani glas, volilni glas; vsak glas so namreč zaznamovali s piko pod kandidatovim imenom v imeniku kandidatov, napisanem na voščeni tabli: quot in eā tribu puncta tuleris Ci., recordor, quantum hae quaestiones … punctorum nobis detraxerint Ci.; od tod pesn. metaf. mnenje, sodba, ocena, ovrednotenje, (po)hvala: discedo Alcaeus puncto illius H., omne tulit punctum H. splošno pohvalo si pridobi, splošno hvalo žanje, vsem ugodi.
b) matematična točka, najmanjša (nedeljiva) količina (enota), pikica, pičica: illa initia mathematicorum: punctum esse, quod magnitudinem nullam habeat Ci., imperio nostro quasi punctum terrae attigimus Ci., punctum est istud … in quo regna dis ponitis Sen. ph., adusque puncti tenuis instar quaerere Aus. do pičice.

3. metaf.
a) trenutek, hip (prim. zgoraj puncto (in) tempore): temporis puncto C. v trenutku (hipu), kakor bi trenil, puncto temporis eodem Ci., ad punctum temporis Ci. (= temporis puncto), puncto mobilis horae H., in puncto horae Hier., omnibus minimis temporum punctis Ci.; abs: puncto, puncto exiguo, puncto brevissimo Ap., punctum est, quod vivimus, et adhuc puncto minus Sen. ph., nec punctum gaudere vitiosum est Lact., in puncti spatio Arn., quod momentum (minuto), quod immo temporis punctum (sekundo) beneficio sterile Plin. iun.
b) kratek del, odlomek ali odstavek (govora), točka: puncta argumentorum Ci., minutis interrogatiunculis quasi punctis Ci., puncta sermonum Aus. — Pozna soobl. punctus -ī, m: Isid.

Opomba: Prud. meri pupūgerat.

refluence [réfluəns] samostalnik
upadanje (plime, vode), oseka; povraten tok, odtok

reflux [rəflü] masculin oseka; odtok; figuré umik(anje) (nazaj) (de la foule množice); (figuré)

le flux et le reflux prihajanje in odhajanje, fluktuacija

run-off [rʌ́nɔ:f] samostalnik
šport odločilni tek, dirka
geologija, ameriško odtok, površinsko odtekajoča voda

scolo m

1. odtok, odtekanje; odtok (kar odteka); odtok, odtočna cev:
canale di scolo odtočni jarek

2. med. iztok; vulg. kapavica

scúrgere -i f

1. pretakanje, pretok; odtok

2. izliv

sfogo m (pl. -ghi)

1. odvod, odtok; zračna odprtina; odtok:
senza sfogo zaprt (prostor)

2. izhod; dostop:
un paese senza sfogo sul mare dežela brez dostopa do morja

3. pren. izliv; dušek:
dare sfogo al dolore dati duška žalosti

4. pog. izpuščaj

sgrondo m odcejanje; odtok:
tetto a sgrondo strma streha