Franja

wander¹ [wɔ́ndə] neprehodni glagol
bloditi, begati, tavati, potikati se, potepati se, klatiti se; potovati, pešačiti; zabloditi, zaiti (tudi figurativno)
oddaljiti se (from od, tudi figurativno)
viti se (reka, cesta); govoriti brez zveze, biti nepazljiv, blesti, fantazirati; biti duhovno odsoten, raztresen
prehodni glagol
prepotovati, prehoditi
pogovorno zavesti v zmoto, voditi za nos, zmesti, zbegati

to wander out of one's way zaiti, zabloditi
to wander from the subject oddaljiti se od predmeta
to wander off oditi, oddaljiti se, izgubiti se (tudi figurativno)

woolgathering [wúlgæðəriŋ]

1. samostalnik
zbiranje volne
figurativno zasanjanost, raztresenost

2. pridevnik
sanjav, z duhom odsoten, raztresen

отсутствовать biti odsoten, manjkati; primanjkovati

absence [apsɑ̃s] féminin odsotnost, nenavzočnost, neudeležba, izostanek; pomanjkanje, nedostatek; juridique pogrešanost; pluriel raztresenost, nepazljivost

absence pour cause de maladie izostanek zaradi bolezni
absence de l'atelier izostanek od dela
absence de bruit, de fumée nehrupnost, brezdimnost
absence totale de gout popolno pomanjkanje okusa
absence de courant izpad električne energije
absence illégale nedovoljen izostanek (odsotnost)
absence de ressources ubožnost
en l'absence du directeur, voyez son adjoint če je direktor odsoten, se obrnite na njegovega pomočnika
en l'absence de preuve zaradi pomanjkanja dokazov
il a brillé par son absence à la réunion njegova odsotnost na sestanku (seji) ni ostala neopažena
faire des absences manjkati
remarquer l'absence pogrešati (de quelqu'un koga)
avoir des absences (de mémoire) biti raztresen, pozabljati, biti začasno duhovno odsoten

absenter [-te]

s'absenter odstraniti se (za kratek čas), stran iti; iti na potovanje, izostati od
je m'absenterai de Paris du 10 au 15 mai ne bo me v Parizu, odsoten bom v dneh 10. do 15. maja

altrove avv. drugje, drugam, drugod:
allora mi trovavo altrove tačas sem bil drugje
sono diretto altrove drugam sem namenjen
avere la testa altrove pren. biti raztresen, odsoten

ausencia ženski spol odsotnost, nenavzočnost; ločitev; manjkanje, izostanek

hacer ausencia biti za nekaj časa odsoten
brillar por su ausencia pozornost zbuditi (izkazati se) zaradi svoje odsotnosti
en ausencia del gato se divierten los ratones če mačke ni doma, miši plešejo
ausencias causan olvido, larga ausencia causa el olvido daleč od oči, daleč od srca
tener buenas (malas) ausencias biti na dobrem (slabem) glasu

dàlj adv.

1. (bolj daleč) più lontano

2. (izraža daljše trajanje) più a lungo, più di:
hodi že dalj kakor uro cammina da più di un'ora
dalj časa (da) molto tempo
bo odsoten dalj časa sarà assente per un certo tempo

dalj|en (na, -no)

1. grmenje: in der Ferne

2. (odsoten) nasmeh: abwesend

3. (tuj) miselnosti: [fernstehend] fern stehend
| ➞ → daljni, ➞ → oddaljen

défaut [defo] masculin napaka, hiba; pomanjkljivost; (po)manjkanje, nedostatek; juridique izostanek, odsotnost

défaut de vitamines, d'organisation, de main-d'œuvre pomanjkanje vitaminov, organizacije, delovne sile
à défaut de zaradi nedostatka, zaradi pomanjkanja
à défaut de vin, on boit de l'eau ker ni vina, pijemo vodo
par défaut (juridique) v odsotnosti
jugement masculin par défaut sodba v odsotnosti
sans défaut(s) brezhiben
ma mémoire est en défaut spomin me zapušča
c'est là son moindre défaut to je njegova najmanjša napaka
défaut de la cuirasse (figuré) šibka točka, ranljivo mesto
défaut de fabrication tovarniška napaka
je cherche un appartement ou, à défaut, un studio iščem stanovanje ali, če tega ni, garsonjero
être en défaut izgubiti sled (lovski pes), figuré napraviti napako, pogrešek, biti na nepravi poti, ne izpolniti svojih obveznosti
faire défaut manjkati, izostati, juridique biti odsoten
le temps me fait défaut pour (+ infinitif) manjka mi časa, da bi ...
mettre en défaut varati; spraviti na napačno sled (pse)
se mettre en défaut napraviti napako
prendre en défaut napačno pojmovati, razlagati
(sur)prendre, trouver quelqu'un en défaut koga zasačiti, zalotiti
juger, condanmer quelqu'un par défaut koga v odsotnosti soditi, obsoditi

depuis [dəpɥi] préposition od; od tedaj, od takrat

depuis quand? od kdaj? kako dolgo že?
depuis que odkar
depuis peu od nedavno
depuis son départ odkar je odpotoval
depuis longtemps že dolgo
depuis lors odtlej
depuis ... jusqu'à od ... do
depuis toujours od nekdaj že
il est absent depuis un mois že en mesec je odsoten
nous apprenons le français depuis deux ans že dve leti se učimo francoščine
nous l'avons vu mardi, mais pas depuis videli smo ga v torek, odtlej pa ne več

dienstlich služben; figurativ uraden, eine dienstliche Miene uraden izraz na obrazu; Adverb službeno; dienstlich verhindert službeno odsoten

dúh spirit, mind; soul; (um, razum) intellect, sense; (jezika, naroda) genius; (prikazen) ghost, spectre, phantom, apparition, shade, pogovorno spook; (pokojni) ghost, wraith

zli dúh evil genius, fiend, demon, devil; (škrat) (hob)goblin
dober dúh good genius (ali spirit); (genij) genius, master spirit
sveti dúh religija Holy Spirit
dúhu (prikazni) podoben ghostly; (vonj) smell, scent, odour; (zakona) spirit
brez dúha scentless, odourless
nemiren dúh restless mind
odsoten z dúhom absent-minded, abstracted
prisotnost dúha presence of mind
dúh časa spirit of the time
klicanje dúhov (spiritizem) spirit rapping
zli dúh (hudobec) the evil spirit, the evil one
odbijajoč dúh (vonj) offensive smell
ni ne dúha ne sluha o njem he disappeared without trace, nothing more has been heard of him
v dúhu bomo z vami we shall be with you in spirit
on je velik dúh (figurativno) he is a man of great genius
vino ima dúh po sodu the wine tastes of the cask
on ima slab dúh iz ust his breath smells
to olje ima neprijeten dúh this oil has an unpleasant smell
imeti dúh po čem to be redolent or something
to ima dúh po česnu it smells of garlic
klicati dúhá to summon a spirit, to raise a ghost
kloniti z dúhom to despair, to lose heart (ali courage), to be despondent
izganjati dúhá to lay a gost; (iz obsedenca) to exorcize
dúh se mu je omračil he became (mentally) deranged
omračitev dúha mental derangement
poglobiti se v dúh francoskega jezika to absorb the spirit of the French language
dúhovi so bili razburjeni (figurativno) feelings were running high

dušéven espiritual; del alma; anímico; (p)síquico; mental

duševna bolezen enfermedad f mental, alienación f mental
duševno bolan alienado, demente
duševno delo trabajo m intelectual
duševni delavec (trabajador m) intelectual m
duševna motnja perturbación f mental
duševna hrana pasto m espiritual
duševni napor esfuerzo m mental
duševni mir paz f espiritual
duševno odsoten distraído, ausento de ánimo
duševno ravnotežje equilibrio m mental
duševna revščina pobreza f de espíritu
duševne sposobnosti aptitudes f pl intelectuales
duševno stanje estado m del alma

ēssere^*1

A) v. intr. (pres. sono)

1. biti, obstajati:
Dio è Bog je
Dio non è Boga ni
bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni

2. živeti:
c'era una volta živel je nekoč
Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa

3. biti, zgoditi se:
sarà quel che sarà kar bo, pa bo
che sarà di me? kaj bo z mano?
che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?

4. biti, priti:
fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
ci sei? pren. pog. jasno?

5. biti; nahajati se, živeti v:
allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
essere al sicuro biti na varnem
essere nei guai biti v škripcih
siamo alle solite! pa smo spet tam!
essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
che ora è? koliko je ura?
da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra

6. biti (kot kopulativni glagol):
la balena è un mammifero kit je sesalec
come se niente fosse meni nič tebi nič

7. pog. tehtati:
il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo

B) (v raznih predložnih zvezah)

1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
essere in gran numero biti v velikem številu
essere in forse, in dubbio biti v dvomu
se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
essere di turno biti na vrsti
essere di Trieste biti iz Trsta
questo non è da voi to vam ni podobno
essere di ritorno vračati se
essere da più, da meno več, manj veljati

2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
non c'è nulla da dire ni kaj reči
c'è da piangere človek bi se zjokal

3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto

4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj

5. v. intr. impers.
è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
è come tu dici tako je, kot praviš
beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi

faltar manjkati, primanjkovati; izostati; potreben biti; nehati, h koncu iti; ne več živeti, mrtev biti; odpovedati (o orožju); pregrešiti se

faltar a alg. pregrešiti se zoper koga, spozabiti se nad kom; sramotno s kom ravnati
faltar a la ley pregrešiti se zoper zakon
faltar a su obligación ne izpolniti svoje dolžnosti
faltar a la palabra (promesa) ne držati svoje besede (obljube)
faltar a una reunión izostati od seje
faltar a la verdad lagati, prikrivati resnico
falta de Ljubljana desde hace 5 años že 5 let je odsoten iz Ljubljane
faltar del mundo umreti
falta saber si viene sedaj je vprašanje, če pride
Juan me faltó Ivan se je nedostojno vedel proti meni
ha faltado gravemente težko se je pregrešil
no faltaba quien dijese que... marsikdo je (celó) rekel, da ...
no faltaré en dárselo gotovo mu bom to dal
¡no faltaba más! še tega bi se manjkalo! ni govora o tem!
le faltaron fuerzas moči so mu odpovedale

home³ [hóum] samostalnik
dom, domačija, stanovanje; domovina; zavetišče
figurativno domača streha
šport, figurativno cilj

at home doma, v domovini
an at-home sprejemni dan
at home in (ali on, with) vajen česa, doma (v računstvu)
home for the aged dom za upokojence
away from home odsoten, odpotoval, v tujini
charity begins at home vsakdo je samemu sebi najbližji, bog je najprej sebi brado ustvaril
not at home to ne biti doma za goste, ne sprejemati gostov
long (ali last) home zadnji dom, grob
to draw to one's long home bližati se koncu, umirati
to eat s.o. out of the house and home spraviti koga ob vse, živeti na tuj račun
to feel at home počutiti se kot doma
to make o.s. at home biti kakor doma, vgnezditi se pri kom
to make s.o. feel at home potruditi se, da se kdo počuti kot doma
there is no place like home doma je najlepše

lack² [læk]

1. prehodni glagol
trpeti pomanjkanje česa; ne imeti česa

2. neprehodni glagol
primanjkovati, manjkati

money is lacking primanjkuje denarja
he is lacking in courage nima dovolj poguma
I lack nothing ničesar mi ne manjka, imam vsega dovoij
I was lacking bil sem odsoten, manjkal sem

loin [lwɛ̃] adverbe daleč(proč); daleč oddaljen (de od); daleč nazaj (dans v)

au loin v daljavi, daleč proč, daleč nazaj
de loin od daleč, iz daljave
de loin en loin tu pa tam, od časa do časa
du plus loin que je me souvienne kakor najbolj daleč nazaj se sploh morem spomniti
ni de près ni de loin docela, popolnoma, familier absolutno ne
non loin de ne daleč od
plus loin dljè, dljè nazaj
loin que (+ subj) daleč od tega, da bi ..., namesto da bi, ne samo, da ne ...
loin qu'il m'aide, il me nuit ne samo, da mi ne pomaga, temveč mi še celó škoduje
aller loin iti daleč(tudi figuré), uspeti (v življenju)
aller, mener loin imeti velike posledice
ne plus aller loin (familier) ne več dolgo trave tlačiti
aller trop loin (zlasti figuré) predaleč iti, pretiravati
être bien loin de niti misliti ne na to, da bi ...
être loin (figuré) biti odsoten z mislimi
être loin de son compte zelo se uračunati, figuré zelo se motiti
être parents de loin biti v daljnjem sorodstvu
mener loin dolgo trajati (zaloga), figuré daleč se povzpeti
porter loin daleč segati
voir loin daleč videti (figuré), biti bistroviden
ne pas voir plus loin que son nez (familier) biti zelo kratkoviden (tudi figuré)
il y a loin de ... à daleč je od ... do, velika je razlika med ... in ...
il ne le portera pas bien loin (figuré) s tem ne bo daleč prišel
loin d'ici! proč od tod! pojdi(te) mi izpred oči!
loin de là! daleč od tega! kje pa! popolnoma napačno!
loin de moi cette pensée! še zdaleč ne mislim na to!
pas à pas on va loin počasi se daleč pride
loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca

long² [lɔŋ] prislov
dolgo

as (ali so) long as dokler, samo če
long after dolgo potem
long ago zdavnaj
not long ago pred kratkim
as long ago as 1900 že l. 1900.
long before že zdavnaj prej
long since že davno
all day long ves dan
so long! na svidenje!
don't be long ne pomudi se
to be long in doing s.th. potrebovati mnogo časa za kaj napraviti
I won't be long ne bom dolgo odsoten
he won't be long for this world ne bo več dolgo živel
no (ali not any) longer nič več, ne delj
to hold out longer dlje zdržati