Franja

dimettere^*

A) v. tr. (pres. dimetto)

1. odpustiti, odpuščati:
il degente è stato dimesso dall'ospedale bolnika so odpustili iz bolnišnice

2. odstaviti, odstavljati; odpustiti, odpuščati; odpoklicati:
dimettere uno da una carica odstaviti koga s funkcije
lo stabilimento ha dovuto dimettere molti dipendenti tovarna je morala odpustiti veliko delavcev

B) ➞ dimettersi v. rifl. (pres. mi dimetto) odstopiti, demisionirati

dīmittō -ere -mīsī -missum (dis in mittere)

I.

1. razposlati (razpošiljati): Suet., pueros circum amicos Ci., praefectos tribunosque militum … in finitimas civitates … dimissit, barbari nuntios in omnes partes dimiserunt, speculatoribus in omnes partes dimissis, dimissis circum municipia litteris, litteris per omnes provincias civitatesque dimissis C., litteras passim in alias urbes d. L., per litora certos dimittam V., ex omni dimissis parte flagellis O. od vseh strani razprši lovke, dimissi nuntiant Cu., librum per totam Italiam d. Plin. iun.; brez obj. v acc.: Caesar … magno coacto numero ex finitimis civitatibus in omnes partes dimisit C., dimisit enim circum omnes propinquas provincias C., quia per provincias dimiserunt censores (nom.) L.; pren.: dimissis manibus fugere domum Pl. ali dimissis manibus odos in caelum volat Pl. „z naprej iztegnjenimi rokami“ = kar najhitreje, aciem (sc. oculorum) in omnes partes d. O. na vse strani pogledovati, ignotas animum dimittit in artes O. usmeri pozornost na …

2. razpustiti: concilium, senatum Ci., coetu vestro dimisso Ci.; met. (do)končati: convivium, ludos L.

3. (z živimi obj.) najprej voj. odpustiti (odpuščati), odsloviti (odslavljati): exercitum Ci. idr., milites C., legionem, nautas Ci., remigibus militibusque dimissis Ci.; potem tudi v drugih primerih
a) odpustiti (odpuščati), izpustiti (izpuščati), iz rok (od sebe) pustiti (puščati), odposlati (odpošiljati), odpraviti (odpravljati): aliquem sine supplicio Ci., ne prius legatos dimitterent, quam … N., d. hostem ex manibus C., aliquem ex custodia, e carcere Iust., filium a se non dimittebat Ci. ep., quo factum est, ut Sulla nusquam eum ab se dimitteret N., d. milites in oppidum C., Rhodios domum L., equos konje odpraviti (da bi se bojeval kot pešec): V., T., ali konje v beg pognati (da bi naprej bežal peš): C.; ab armis dimittitur Iust. da se prepričati, da položi orožje; z dvojnim acc.: d. regem spoliatum Ci., neminem nisi victum N., nikomur ne dati, nepremaganemu pete odnesti, aliquem saucium N., aliquem incolumem C., aliquem inviolatum Vell., aliquem impunitum S., aliquem incastigatum H., aliquem tutum Suet.; (o stvarnih subj.): dolor, febris eum dimittit Cels. ga zapušča, popušča.
b) (oblastnika) odpustiti, odsloviti, odstaviti: Lamp., legatos (podpoveljnike) cum ignominia Suet., eum … ut cupidum iudicandi dimisit Suet.
c) (učence) odpustiti (odpuščati): Ci. (De orat. I, 28, 126), scholam Suet. vso šolo.
č) o možu (žensko, poseb. zakonsko ženo) (od)pustiti, odsloviti, zavreči, ločiti se od nje: concubinam Pl., uxorem, aliquam e matrimonio Suet., aliquam divortio, repudio Iust.
d) drž.pr. in jur. α) (upniku) zadostiti, plačati, zadovoljiti ga: creditorem Plin. iun., Icti.; pren.: venter non molestus est creditor; facile dimittitur Sen. ph. β) komu dolg odpustiti: aliquem Cu., debitorem Icti. γ) zločincu kazen odpustiti, brez kazni (s)pustiti, osvoboditi ga: aliquem Cu., Suet., Eutr., ad bestias damnatos Icti δ) pustiti koga iz svoje oblasti: filium potestate Icti., personas e iure suo Icti.

— II. pren.

1.
a) z acc. personae α) pri (na) miru pustiti koga: quare istos (pristaše te šole) sine ulla contumelia dimittamus Ci., quod fortuna me a turpissima suspicione dimiserat Petr. me je bila oprostila suma. β) se dimittere Sen. rh. oprostiti se (dela), privoščiti si oddih.
b) z acc. rei: qui fortes animas laudibus in longum dimittitis aevum Lucan.; v pass.: illa tamquam dimissa discedit Q.

2. z acc. rei
a) kaj popustiti, vnemar pustiti, odložiti, odvreči, odmetati, spustiti (da pade): ex metu signa dimiserunt C., nec eum (= eius, sc. Demosthenis orationes) dimittis e manibus Ci. in ga ne spustiš iz rok, d. arma Sen. ph., thesauros, chlamydem Cu., cibum Ph. (o krokarju); (o stvarnih subj.) izgubiti (izgubljati): arbor folia dimittit Plin., granum d. Plin. (o pšenici).
b) kaj pustiti, opustiti (opuščati), ukiniti, odpraviti, odstraniti, čemu odreči se, odpovedati se, od česa odstopiti: multum de cupiditate Ci., illas fortunas morte Ci., praedam (fortunam) ex manibus C., victoriam, oppida, ripas C., provinciam L., tempus Ci. ali occasionem C., N. ali opportunitatem Cu. izpustiti, zamuditi, tempus pugnandi C., quaestionem Ci., oppugnationem C., consilium C., spem Ci. odreči se, libertatem neque dimisi umquam neque dimittam Ci., d. vim suam, ius suum Ci., imperium (strahovlado) N., vitam alieno arbitrio N., fugam V., curam O., dimissā priore curā T. ko je bila … odstranjena, matrimonia Suet. razvez(ov)ati; z dat. commodi: iracundiam suam rei publicae C. državi na ljubo.
c) iz glave kaj izbiti si, kaj pozabiti, komu kaj iz spomina uide, iz glave izpade: d. oblito pectore cuncta, quae Cat., bilingues ex animo socios Sil., praeterita instantia futura pari oblivione T.; tudi le d. aliquid pozabiti: Q. (XI, 2, 9), Plin. iun. ep. (IX, 18, 2).
č) komu kaj odpustiti (odpuščati): his tributa T., peccata, delicta, debita nostra Eccl.
d) v kako stanje spraviti (spravljati): dimissa iam in discrimen dignitas L., fata in praeceps solitus dimittere Caesar Lucan. svojo srečo nevarnosti izpostavljati.

— III. kaj pustiti (puščati), zadaj pustiti: ternos pedes inter singulas vites Pall., partem favorum quintam Pall., caule dimisso Pal.; od tod: koga za dediča po smrti zapustiti, po oporoki zapustiti, komu kaj voliti: patrem matremve Cod. Th., usum fructum uxori Cod. Th., alicui legatum Icti., habuerat … facultates a multis dimissas gratiā patris Lamp.

discard¹ [diská:d] prehodni glagol
založiti (karte); odpustiti, odsloviti; odvreči, zavreči; znebiti se

discharge¹ [disčá:dž]

1. prehodni glagol
raztovoriti, razkladati; razrešiti, odpustiti; opustiti; opraviti, opravljati; poravnati; izprazniti, (o)lajšati
navtika sneti opremo; izločati; barvo vzeti

2. neprehodni glagol
sprožiti se (strel); počiti; izlivati se; gnojiti se

to discharge o.s. of s.th. znebiti se česa
to discharge one's duty opraviti svojo dolžnost

disgracier [-sje] verbe transitif pahniti v nemilost; odsloviti, odpustiti

il fut disgracié prišel je v nemilost, zameril se je
disgracier un ministre odsloviti ministra

dismiss¹ [dismís] prehodni glagol
odpustiti, odsloviti, odpraviti, odposlati; opustiti; odkloniti, odbiti; otepati se

to dismiss the subject opustiti predmet pogovora
to be dismissed from the army biti odpuščen iz vojske

disolver [-ue-; pp: disuelto] raztopiti; ločiti; odpustiti (čete), razpustiti; pretrgati

disolverse raztopiti se; prenehati
la casa se ha disuelto tvrdka je prenehala

dispense [dispéns] prehodni glagol
deliti, razdajati; odpustiti, odvezati česa; pripravljati ali deliti zdravila

to dispense with ne potrebovati česa, prihraniti kaj; odpraviti, pogrešati; shajati, prebijati se brez
dispensing chemist lekarnar

displace [displéis] prehodni glagol
premestiti, odmakniti, odstaviti; pregnati, odpustiti; preložiti

displaced person begunec, brezdomec

dōnō -āre -āvī -ātum (dōnum)

1. podariti (podarjati), darovati; abs.: postquam te … donare et ludere vidi H.; z obj.: non pauca suis adiutoribus donabat Ci., munera ista vel civibus tuis vel dis immortalibus dona Ci., d. praedam militibus C., regna donatis, adimitis L., d. alicui totam horam Mart.; pesn.: praedam flammis d. Sil.

2. obdariti (obdarovati) koga s čim; z acc. personae: Sulla cum Hispanos donaret Ci., meritos in proeliis more militiae donat S.; z abl. instrumenti: hunc Tarentini civitate ceterisque praemiis donarunt Ci., d. cohortem militaribus donis C., equites insignibus donis L., aliquem libertate atque immortalitate Cu.; z notranjim obj. (acc. neutr. pron.): te pro hoc nuntio quid (s čim) donem? Ter.; z inf.: Venus quem … fari donavit Enn. ap. Prob.

3. da(ja)ti, podeliti (podeljevati), privoščiti, dovoliti (dovoljevati): mihi populus Romanus … aeternitatem immortalitatemque donavit Ci., d. mutis piscibus cycni sonum H., quo nihil maius meliusve terris fata donavere H.; pesn. z objektnim inf.: divinare … mihi donat Apollo H., frui paratis mihi dones H.; z epeksegetičnim inf. poleg obj. v acc.: loricam donat habere viro V., armaque Lauso donat habere umeris V.; z ut: nostro donato labori, … tradantur ut aevo facta viri Sil.

4. nameniti (namenjati), posvetiti (posvečati), žrtvovati: candelabrum Iovi Ci., meum caput Iunoni O.; pren.: quidquid quaesierat, ventri donabat avaro H.; occ.
a) komu na ljubo kaj (o)pustiti, odreči (odrekati) se, odpoved(ov)ati se čemu, kaj žrtvovati: tuas amicitias ut rei publicae donares, te vicisti Ci. ep., quae tibi donavi? O., d. iram patriae Sil., donato imperio Q. odrekši se vladi.
b) komu kaj odpustiti (odpuščati), spregled(ov)ati, prizanesti (prizanašati), koga česa oprostiti, komu kaj prihraniti: alicui aes alienum Ci., mercedes habitationum annuas conductoribus C., poenam Sen. ph., negotium Suet. zadevo = prepir zastran zadeve opustiti, tako tudi d. legem (= actionem lege datam) Petr. poet.: alicui causam d. Iust. komu (s pravdo prizanesti in tako) opustiti kazen; pesn.: d. fugam Sil. prihraniti, alicui Alpes Sil. komu prehod čez Alpe prihraniti; pren.
a) komu kak prekršek odpustiti (odpuščati): d. nefas Lucan., scelera Sen. tr., mea vulnera Stat., iniuriam Icti., peccatoribus delicta Arn.; od tod
b) komu na ljubo ali zaradi koga kak prekršek odpustiti ali pregrešniku odpustiti, kazen opustiti, koga pomilostiti: culpa gravis precibus donatur suorum O., noxae damnatus donatur populo Romano L., donari deo Suet., donare patrem filio Iust., aliquem memoriae patris Iust. koga z zaradi njegovega očeta pomilostiti.

entlassen^* Menschen: odpustiti; Gase: sproščati, sprostiti (X [entläßt] entlässt Y Y se sprosti iz X); bei der Messe: odsloviti

erlassen^*

1. objaviti, eine Vorschrift: izdati

2. eine Schuld: odpustiti, spregledati; Steuern: znižati, spregledati

exauctōrō -āre -āvī -ātum iz vojaške službe odsloviti, odpustiti (odpuščati): Suet., Iust., postero die exauctoratos milites dimisit L., milites immemores sacramenti se exauctorant L. se sami odpovedo službi. Večinoma o predčasni, t.j. sramotni odslovitvi = iz službe vzeti, tudi v rezervo da(ja)ti, postaviti; za častni odpust dosluženih vojakov iz službe rabi lat. mittere aliquem ali missionem dare alicui: Plin. iun., Suet., exauctorati per eos dies tribuni T., missionem dari vicena stipendia meritis, exauctorari qui sena dena fecissent T.; pren. iz rabe da(ja)ti, umakniti: verba exauctorata a sequenti aetate repudiataque Macr.

exclaustrar odpustiti (iz samostana)

expungō -ere -pūnxī -punctum

I.

1. izbosti, t.j. črke na voščeni pisalni deščici izpikati = izbrisati, prečrtati: ut expungatur nomen (namreč v zadolžni knjigi), ne quid debeam Pl., aliquem (alicuius nomen) urbicis rationibus Icti., miles temporis impendiis expungitur Icti. vojaku se pri mezdi zamuda časa „izbriše“ = odtegne.

2. pren.
a) odsloviti, iz službe dati, odpustiti: manipulum Pl.
b) koga spod nog (s poti) spraviti: pupillum Pers.
c) „izbrisati“ = poravnati: munus munere expungere Sen. ph.

— II.

1. (kak račun, seznam) pregled(ov)ati: rationes Icti., decurias (seznam dekurij) Suet.

2. našte(va)ti: sidera ad nomen Plin.

3. pren. opraviti, storiti, izvršiti: adventum Tert., vota et gaudia Caesarum Tert. obhajati.

— III. zapisati, zaznamovati: milites Tert.

fire² [fáiə]

1. prehodni glagol
zanetiti, zažgati; izžigati; kuriti nalagati (at, upon)
streljati; rdeče barvati
sleng (from) odpustiti, spoditi

2. neprehodni glagol
zanetiti, osmoditi, razbeliti se

vojska to fire salute izstreliti salvo
mornarica to fire broadside izstreliti salvo iz vseh topov na eni strani
to fire with s.th. navdušiti za kaj

flunk¹ [flʌŋk] ameriško, pogovorno

1. neprehodni glagol
pasti (pri izpitu), dobiti slabo oceno; umakniti se; biti odpuščen, odklonjen

2. prehodni glagol
vreči (pri izpitu); odpustiti, odkloniti

forgive^* [fəgív] prehodni glagol
odpustiti, oprostiti, prizanesti

freistellen vom Schulsport, Wehrdienst usw.: oprostiti; von der Schule, Arbeit: dati prosto, dati dopust, studienhalber: dati študijski dopust; eine Wahl: prepustiti (komu) izbiro/presojo; jemandem etwas prepustiti komu presojo (o); Arbeitskräfte: odpustiti, odpuščati; Typographie postaviti v poseben stolpec; sich freistellen lassen vzeti dopust

haláliti hàlālīm
I.
1. blagosloviti, blagoslavljati, voščiti srečo
2. odpustiti, odpuščati: sad halalite i pomenite me u molitvama
II. halaliti se s kim drug drugemu vse odpustiti