remissiō -ōnis, f (remittere)
1. (od)pošiljanje nazaj
a) (osebe) vrnitev, vračanje, odposlanje, pošiljatev nazaj: obsidium captivorumque L.
b) (stvari) vračanje, odbijanje: splendoris Vitr.
2. spuščanje: superciliorum aut remissio aut contractio Ci.; metaf. popuščanje, padanje, prenehanje, odleganje, preleganje, prekinitev, prekinjanje: nisi aer influens cum incremento fecerit auctus et remissiones continenter Vitr., vocis contentiones et remissiones Ci. dviganje in padanje (spuščanje), tales amicitiae sunt remissione usūs (občevanje s popuščanjem) eluendae Ci., luctūs Ci., clamoris Corn., laboris Varr., morbi Ci., febris Cels.; occ.
a) odpust, odpustitev, odpuščanje, popust, popuščanje, odveza, spregled: poenae Ci., tributi in triennium T., nuntiationis Icti. preklic prepovedi; abs.: publicani remissionem petentes Suet., post magnas remissiones (od zakupnine) Plin. iun.; tako tudi: de remissionibus cogitare Plin. iun.; pri Eccl. = odpust(ek), odpuščanje (grehov): delicti Tert., peccatorum Ambr.
b) (od)počitek, počivanje, oddih: Plin. iun., Gell. idr., danda est omnibus aliqua remissio Q., tempora curarum remissionumque divisa T.; poseb. animi remissio duševni (od)počitek, oddih: Sen. ph. idr., ad animi remissionem Ci.; toda: in acerbissimā iniuriā remissio animi et dissolutio Ci. ep. ali naturalis animi remissio et laxitas Sen. ph. duševna mirnost, ravnodušje, ravnodušnost.
c) mehkota, milina, miloba, milota, blagost, popustljivost, spregled: Ci. (De oratore 2, 72).
Zadetki iskanja
- remission [rimíšən] samostalnik
odpuščanje, odpustitev (of sins grehov)
oprostitev, spregled (kazni, dolga); znižanje, zmanjšanje (davka); popuščanje, ponehavanje, jenjavanje, ublažitev (vročine ipd.), slabljenje, slabenje (marljivosti); upadanje, pešanje; nakazilo (denarja)
medicina remisija
remission of part of a sentence delni spregled kazni - rémission [remisjɔ̃] féminin odpuščanje; pomilostitev; médecine olajšanje, popuščanje; physique oslabitev, zmanjšanje; (religion)
rémission des péchés odpuščanje grehov
accorder une rémission pomilostiti
punir sans rémission kaznovati brez usmiljenja
rémission de la maladie, de la douleur, de la fièvre popuščanje bolezni, olajšanje bolečine, zmanjšanje vročice
lettres féminin pluriel de rémission (histoire) pismo o pomilostitvi - remissione f
1. oprostitev, odpuščanje; opustitev, opuščanje:
remissione delle colpe odpuščanje grehov
remissione del debito oprostitev (plačila) dolga
remissione dei prigionieri izpustitev, osvoboditev ujetnikov
remissione della querela opustitev tožbe
2. popuščanje, podreditev
3. med. remisija, (prehodno) popuščanje bolezni - vacātiō -ōnis, f (vacāre)
1. oproščenost česa, oprostitev, oproščenje, osvobojenje (od) česa, prostost (starejše oprostilo) od česa, razbremenitev, vakácija; abs.: pretium ob vacationem datum Ci., cum sacerdotes deorum vacationem habeant Ci.; z a(b): Col., Gell. idr., vacatio a belli administratione L., alicui dare vacationem a causis Ci.; z objektnim gen.: Sen. ph., Suet. idr., vacatio data est ab isto sumptūs, laboris, militiae Ci., beatam vitam … in omnium vacatione munerum ponimus Ci., vacationes munerum redimere T.; s quominus: iudicavit vacationem augures, quominus iudiciis operam darent, non habere Ci. da avgurji niso oproščeni sodnih (porotniških) poslov; z gen. causae (zaradi česa): non deprecari vacationem adulescentiae Ci., aetatis vacationi confidere Ci., me non rerum gestarum vacatio … vindicat a labore Ci.
2. occ. (= vacatio militiae, prim.: Druides militiae vacationem habent C.) prostost, oprostitev, izvzetost, izvzetje od vojaščine (vojaške službe), odpuščanje (odpust) vojakov, dopust: vacationem emere T., vacationes omnes sustulistis Ci., delectum haberi sublatis vacationibus Ci., scribere exercitum sine ullā vacationis veniā L., fortissimis legionibus vacationes (odpust, poslovitev) spopondistis Ci.; z gen. causae: usus est aetatis (zaradi starosti) vacatione N.
3. odkupnina za oprostitev ali spregled vojaške službe: ex fisco vacationes annuas exsolvere T., vacationes centurionibus praestari solitae T. — Vulg. soobl. vocātiō: Ci. fr. ap. Non. - vēnia f knjižno odpuščanje, oproščenje
- venia -ae, f (venus2 -eris, venerārī)
1. milost, naklonjenost, naklonjeno mnenje (mišljenje), ustrežljivost, milostno dovoljenje, dovoljevanje, dovolitev, dopuščanje, dovoljevanje, dopustitev, prijaznost, usluga, popustljivost, spregled, oprostitev česa, prizanesljivost, prizanašanje, starejše prizanesba, ljubav: Ca. ap. Gell., Plin. idr., extremam hanc oro veniam: miserere sororis V., pacem ac veniam peto precorque Ci., negare veniam pro coniuge O., hortatur veniam precari (naj prosi milostno razodetje) quam fessis finem rebus ferat V.; pogosto v zvezi veniam dare (alicui) izkazati (izkazovati) milost, biti milosten, narediti (delati) uslugo, izkazati (izkazovati) naklonjenost, biti naklonjen, ustreči (ustrezati), ugoditi (ugajati), dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati), popustiti (popuščati), spregledati (spregledovati), oprostiti (oproščati), prizanesti (prizanašati) ipd.: L., N. idr., da veniam mihi Ter. naredi mi to uslugo, da veniam filio Ter. dovoli sinu, datur petentibus venia C., supplici veniam dare Ph. prosečemu (prošnji) ugoditi, quaeso, ut mihi detis hanc veniam (naredite to uslugo, izkažete to milost), ut me patiamini … loqui liberius Ci., dabis hanc veniam (dovolil boš), ut eorum auctoritatem Graecis anteponam Ci., dedi veniam homini impudenter petenti Ci., hanc veniam petimusque damusque vicissim H. za to milost prosimo in jo izkazujemo; pogosto abl. bonā veniā ali bonā cum veniā z dobrotno prizanesljivostjo, brez zamere, milostno, dobrotno, s privolitvijo, z dovoljenjem: Ter. idr., bonā veniā me audies Ci., bonā veniā huius optimi viri dixerim Ci., vos oro … , iudices, ut attente bonāque cum veniā verba mea audiatis Ci., oravit bonā veniā Quirites, ne … L. naj mu ne zamerijo in … ; tako tuā veniā, pace tuā Pr. ne zameri, dovoli; kot vrinjeni stavek: venia sit dicto Plin. iun. naj bo dovoljeno reči, z dovoljenjem reči; occ.: veniam petere a victoribus L. zmagovalce prositi, naj milostno prizanesejo, zmagovalce prositi za milost, veniam (za dovoljenje) dicendi ante alios exposcere T., veniam ordinis ob paupertatem petere T. = prositi za odpust iz senata; z dat. finalis: petere veniam (dovoljenje) legatis mittendis L.
2. spregled, oprostitev, oproščenje (starejše oprostilo), odpust, opravičilo, opravičenje, odpustitev, odpuščanje (starejše odpuščenje), nekaznovanost: Pac. fr., Ph., Q., Suet., Iust. idr., venia est poenae meritae remissio Sen. ph., peccatis veniam poscere H., dictis veniam rogare O., errati veniam impetrare Ci., peccatum fateor, sed des veniam, oro H. odpusti!, veniam irarum caelestium exposcunt L. naj jim razsrjeni nebeščani prizanesejo, venia iis huius secessionis fuit L. ta odhod se jim je odpustil, tega odhoda jim niso zamerili. - Vergebung, die, odpuščanje
- Verzeihung, die, (-, ohne Plural) odpuščanje; Verzeihung! oprostite!
- відпуска́ння -я с., odpúščanje -a s.
- прощение n odpuščanje;
прошу прощения! ne zamerite, prosim! - проще́ння -я с., odpúščanje |o grehu| -a s.
- увольнение n odpustitev, odpuščanje;
у. от службы odslovitev, odpust iz službe - dēprecātiō -ōnis, f (dēprecārī)
1. proseče odvračanje, prošnja za odvrnitev: d. periculi Ci., venia meae deprecationis Q.
2. prošnja za odpuščanje (milost), izgovarjanje, opravičevanje: neque deprecatio perfidiis meis est Pl., facti d. Ci., quae deprecatio est ei reliqua, qui … ? Ci., inertiae d. Hirt.; ret. prošnja za odpuščanje (= συγγνώμη): Ci., Q.
3. occ.
a) priprošnja, zavetovanje: qui mea pericula vestrā deprecatione nudarunt Ci., abnuens deprecationem pro illis non convenire fortunae, in qua esset Cu.; s subjektnim gen.: d. aequitatis Ci. upravičeno priprošnjo.
b) obr. preklinjanje, zaklinjanje, prekletev: Petr., defigi quidem diris deprecationibus nemo non metuit Plin., etiam parietes incendiorum deprecationibus conscribuntur Plin.; d. deorum Ci. klicanje bogov pri preklinjanju. - dīmissiō -ōnis, f (dīmittere)
I. act.
1. razpošiljanje: dimissiones libertorum ad fenerandas diripiendasque provincias Ci.
2. razpust, odpust, odslovitev: propugnatorum atque remigum Ci.
3. pren. odpust = odpuščanje: delictorum Aug.
— II. med. olajšanje, popuščanje (bolečine, bolezni): Cael. - magfìret m (t. magfiret, ar.) odpuščanje grehov: on je sada magfiret odpuščeni so mu grehi
- Massenentlassung, die, množično odpuščanje
- ràhmet m (t. rahmet, ar.)
1. božja milost, božje usmiljenje, odpuščanje grehov: rahmet duši Hasanaginice
2. božji blagoslov, blagodejen poletni dež
3. rahmet predati moliti za dušo rajnega; rahmet nazvati prositi boga, naj bo milostljiv rajnemu; rahmet mu duši! naj počiva v miru - sacramental [sækrəméntəl]
1. pridevnik (sacramentally prislov)
religija ki se tiče zakramenta, obhajila; svetotajstven, zakramentalen, svet, osnovan na zakramentih, ki prinaša odpuščanje; posebno svečan, slovesen, svet (zaprisega)
sacramental obligation sveta obveznost
2. samostalnik
cerkev obred, ki ga je predpisala Cerkev (npr. uporaba posvečene vode) - satisfactiō -ōnis, f (satisfacere) zadoščenje, zadostilo, od tod
1. zadovoljitev (upnika), zadostitev (upniku) z dano varščino (jamčevino), z danim poroštvom: PETR. idr., satisfactio pro solutione est ULP. (DIG.).
2. occ.
a) opravičilo, opravičevanje, prošnja za odpuščanje: ne aliquid satisfactio levitatis habere videatur CI. EP., satisfactionem ex nulla conscientia de culpa proponere decrevi S., Caesar Ubiorum satisfactionem accipit C.
b) zadostilo s kaznijo, kazen, pokora: ICTI. idr., luitur ... homicidium certo armentorum ac pecorum numero recipitque satisfactionem universe domus T.; metaf. o živalih: plenum querela guttur saevique rostro ictus, mox in satisfactionem exosculatio PLIN. (o golobih).