Franja

dessangler [dɛsɑ̃gle] verbe transitif odpeti (jermen)

dessangler le cheval odpeti konju jermena na opravi

desserrer [dɛsɛre] verbe transitif zrahljati; odviti; odpeti; popustiti; familier zadati (udarec)

se desserrer zrahljati se, odviti se
desserrer le cœur olajšati si srce
desserrer les dents odpreti usta, ziniti
ne pas desserrer les dents, les lèvres, la bouche ničesar ne reči, molčati
desserrer les nœuds (figuré) popustiti, zrahljati vozle, vezi
l'écrou s'est desserré matica vijaka se je zrahljala, je popustila

destender [-ie-] odpeti, popustiti

dētendō -ere (-tendī) -tēnsum odpe(nja)ti: tabernacula C., L. razdreti.

durchsingen^* odpeti

ispòjati -jēm, vel. ìspōj, aor. ispòjah ȉspojā
1. zapeti, odpeti: ispojati leturgiju, crkvenu pjesmu, himnu ispojati svakoj kanoničkoj tuki i patki
2. spesniti: bez muke se pjesma ne ispoja; ovo je samo priča, a trebalo bi da se pesma ispoje

knöpfen zu: zapeti, zapenjati (z gumbi); auf: odpeti, odpenjati (z gumbi); an: pripeti, pripenjati (z gumbi)

laxō -āre -āvī -ātum (laxus)

I.

1. (z)rahljati, narediti (delati) ohlapno, napustiti (napuščati), popustiti (popuščati), odpeti (odpenjati), odvez(ov)ati, odpreti (odpirati): vincula Iust., vincla epistulae laxavit H., iubet excussos laxare rudentes V. odvezati in naviti, l. fidiculas Val. Max., laxat claustra Sinon V., animas … deturbat laxatque foros (sc. Charon) V. izprazni palubo, pedem ab stricto nodo laxare L. oteti (rešiti, osvoboditi) iz, laxare (naspr. tendere) arcum Ph., intestina concreta Plin. omehčati, ictibus crebris fores Plin., ora Lucan., venam Amm., Alpes Cl., ferro campum (pot) Sil., specus ingentem laxans telluris hiatum Sil., quercus … diffusas patulo laxabat stipite frondes Sil. je širil, hos … laxat vis subita Sil. zrahlja = predre; pren.: l. ructum Plin. pospešiti (pospeševati), eloquentiae frenos Plin. iun. brzdo popustiti (popuščati), ubi dolor vocem laxaverat Iust. ko mu je bolečina razvezala jezik, l. agminis nostri compagem, l. rapinarum fores Amm.; v pass. oz. med. (z)rahljati se, ohlápniti, ohlapéti, odvez(ov)ati se, popustiti (popuščati): laxatis habenis invehi, laxatis habenis ruere Cu. s popuščeno brzdo, sonipes laxatus habenas (gr. acc.) Sil., die laxatur humus O. odmeka, se o(d)taja, corpora rugis laxantur O. se (na)gubajo, se (na)grbančijo, crebris arietibus saxorum compage laxatā Cu., laxatis undique compagibus Sen. ph., laxatis sellae curulis compagibus Suet., laxato calceo, machina laxata Suet., musculus conducitur aut laxatur Cael.; refl. se laxare: fluctibus compages operis verberatae laxavere se (po drugih samo laxavere v istem pomenu) Cu., laxare se sinus montium … coeperant Cu. širiti se.

2. occ.
a) izviniti, zviti si: membra Ps.-Q., talos Plin. Val.
b) razkleniti (razklepati), spustiti (spuščati): canes Ap.

3. metaf.
a) (o)lajš(ev)ati, (o)krepčati, (raz)vedriti, komu omogočiti (omogočati) oddih (počitek), da(ja)ti (privoščiti) počitek, koga osvoboditi (osvobajati), oprostiti (oproščati), rešiti (reševati) česa: quies laxaverat artūs V., placidā laxarant membra quiete V., l. humeros Sen. tr., animalia somno laxabant curas V., laxari libidinum vinculis Ci., aliquando ab hac contentione disputationis animos nostros curamque laxemus Ci., cum laxati curis sumus Ci. ali ut primum instantibus curis laxatus est animus Cu. brez skrbi, laxare animum ab assiduis laboribus L., vino animum curis publicis fatigatum Sen. ph., animum lusu latrunculorum Plin. iun., laxa paulisper animum, quem … amici … turbant Cu., animi laxandi causā … piscabatur homo Suet., laxandi levandique causā … ambulare Gell., cum primum mitigatā furiā laxaverint oves animum Ap., Bacchi munera duram laxarunt mentem Sil., l. spiritum Cu. oddahniti si, l. se molestiis Lucceius in Ci. ep., vis morbi videbatur laxata Cu. da je odlegla (popustila), l. vesicam urinae effusione Hier.
b) odpustiti (odpuščati), popustiti (popuščati): ex eo, quo astricti sumus, laxari aliquid velim Ci., equites oraverunt, ut sibi laxaret aliquid laboris L. naj bodo oproščeni nekaj dela, l. iram Petr., Stat. brzdati, krotiti, annonam L. poceniti žito, znižati ceno žita, tudi med.: annona haud multum laxaverat L. žito se ni kaj dosti pocenilo, cena žita se ni veliko znižala; (v slabem pomenu) popustiti (popuščati) v čem, kaj mlačno (malomarno) opraviti (opravljati): ubi laxatam pugnam vidit L. da je bojevanje popustilo, ubi laxatas sensit custodias L. da je pozornost straž popustila, ut viderunt laxatam custodiam Petr., laxare studium Suet.
c) pesn. α) odkri(va)ti, razode(va)ti: fata Stat. β) odpraviti (odpravljati): l. iugum Sil. otresti (odstraniti, sneti) jarem. —

II.

1. širiti, razširiti (razširjati), raztegniti (raztegovati), razprostreti (razprostirati) (naspr. coartare): forum Ci. ep., foramina retis O., maculas retis Plin., granaria Pers., alveum Tiberis Suet., mare modice se laxat Mel., amnis ripas spumanti gurgite laxat Sil., laxabat sedem venturis portitor umbris Sil., manipulos laxare iussit C. razmakniti, postaviti (razporediti) bolj narazen, laxatae (naspr. artae) custodiae L. osamljene = daleč vsaksebi stoječe straže, laxati cunei Sil. razmaknjeni.

2. occ.
a) (s)tanjšati: ferrum laxatur (po drugih lassatur) in usus innumeros Stat.
b) (s)tanjšati, (z)redčiti, razredčiti (razredčevati): nigrantes laxabant astra tenebras Stat. so razsvetljevale, laxata lucida nocte claustra nitent Sil. v razsvetljeni noči, aër laxatus (naspr. densatus) Q. redek zrak.

3. metaf. podaljš(ev)ati, raztegniti (raztezati, raztegovati): tempus Sen. tr. odlašati, necessitatem dicendi longiore dierum spatio Q. raztegniti na obdobje več dni. — Od tod pt. pf. laxātus 3 zrahljan, od tod rahel, ohlapen, zmehčan, omehčan, rahlo zvezan: catenae Lucan., Sil., membrana laxatior Plin.; metaf.
a) in orationibus, quia laxatior est materia, minus … rerum annotatur iteratio Sen. rh.
b) oslabljen: miles solis cursu flammeo diu laxatus Amm.

loose⁴ [lu:s]

1. prehodni glagol
odvezati, razvezati, zrahljati, odpeti, odrešiti, osvoboditi
navtika dvigniti (sidro); izstreliti (puščico), sprožiti (off , top)

2. neprehodni glagol
navtika dvigniti sidro, odpluti; streljati (at, on na, po)

to loose hold of s.th. popustiti
his tongue was loosed by drink alkohol mu je razvezal jezik

losknöpfen odpeti

loskoppeln odpeti

loskuppeln odpeti

losschnallen odpeti

odàpēti òdapnēm
I.
1. odpeti: odapeti lisice s ruku
2. sprožiti: odapeti pušku, strijelu
3. udariti: odapeti koga štapom
4. umreti
II. odapeti se
1. odpeti se
2. sprožiti se

öffnen odpreti, odpirati; die Jacke, einen Kragen, Knopf: odpeti; das Haar: razpustiti, die Arme: razprostreti, die Karten: odkriti; sein Herz: izliti; Leichen: raztelesiti, obducirati; Technik Spinnerei: rahljati; sich öffnen odpreti se, odpirati se, figurativ razodeti se; ein Seil, etwas Geflochtenes: odpirati se, razpletati se

òpučiti -īm (se) odpeti (se): tu se njemu konjic opučio

òtkačiti -īm (se)
1. odpeti (se): otkačiti vagon, vagon se otkačio
2. odtrgati (se): otkačiti se od kuće

otkòpčati -ām odpeti: otkopčati dugme, puce

òtkvačiti -īm odpeti: otkvači mi ovu kvačicu

òtpjevati -ām (ijek.), òtpevati -ām (ek.) odpeti: otpjevati jednu pjesmu; pjevačica je otpjevala svoju pjesmu, sada ćemo svi skupa; on je otpjevao kući; vi ste pjevali, ja ću vam sada otpjevati