Franja

relácija ž (lat. relatio)
1. relacija, odnos: matematična relacija
2. relacija, pruga, udaljenost: telefonska relacija; na -i Ljubijana-Maribor
3. odnošaj: v -i do česa
u odnošaju prema čemu

relación ženski spol razmerje, odnos; sorodstveno razmerje; poznanstvo, občevanje; poročilo, naštevanje, pripovedovanje; seznam

relación consanguínea krvno sorodstvo
estar en buena relación con biti v dobrih odnosih z
estar en relación (-ones) con biti v zvezi z
no guardar relación con nobene zveze ne imeti z
hacer una relación poročati, podati poročilo
poner en relación v zvezo spraviti
relaciones amistosas (ali de amistad) prijateljski odnosi
relaciones amorosas ljubezensko razmerje
entre sus relaciones v krogu svojih sorodnikov
entablar relaciones comerciales stopiti v trgovske zveze
cortar las relaciones prekiniti odnose
estar en relaciones, tener relaciones imeti poznanstvo (ljubezensko razmerje)

relaţie -i f

1. odnos, zveza

2. razmerje, relacija

3. poročilo

relātiō -ōnis, f (referre)

1. prinašanje (nazaj) k čemu: crebra relatio Q. (roke k črnilniku za namakanje peresa).

2. metaf.
a) kot jur. t.t. zvračanje česa (npr. očitka) na drugega: criminis Ci., Icti. = gr. ἀντέγκλημα, iurisiurandi Ulp. (Dig.).
b) (po)vračilo, (po)vrnitev, vračanje: gratiae Sen. ph.
c) (kot ret. figura = gr. ἐπαναφορά) večkratna ponovitev iste besede, ponavljanje: Ci., Q., M.
d) poročanje, poročilo, navajanje, navedba, naznanilo, pripoved, (pri)povedka, pripovedovanje, povest: rerum gestarum Iust., dictorum Q., causarum Q. (= gr. αἰτιολογία) navajanje razlogov = dokazovanje; occ. kot držpr. t.t. poročanje, poročilo, nasvet, predlog (zlasti kakega oblastnika v senatu): relatio salutaris consulis Ci., post relationem Appii Claudii postulavit, ut de re publica liceret dicere L., relationi consulum iure tribuniciae potestatis intercedere T., a maioribus concessum est egredi aliquando relationem T. prekoračiti poročilo = v poročilu zaiti (zastraniti) od razpravljane stvari.
e) kot gram. in fil. t.t. odnos, zveza, povezava, stik, razmerje, ozir, pogled: ad aliquid Q., contrariorum Ci.

relation [riléišən] samostalnik
poročilo; pripoved(ovanje)
pravno prijava, prijavno gradivo, referat; zveza, (logični, vzročni) odnos, odnošaj (between med)
razmerje, relacija; sorodnost, sorodstvo; sorodnik, -ica

in relation to gledé, kar se tiče, v zvezi z
relations of production proizvodni odnosi
a faithful relation of all that happened verno poročilo o vsem, kar se je zgodilo
a near (distant) relation bližnji (daljni) sorodnik
public relation officer oseba, ki vzdržuje stik med svojo ustanovo in javnostjo in si prizadeva ustvariti ugodno mnenje o svoji ustanovi
what relation is he to you? v kakšnem sorodstvu je on z vami?
he is no relation of mine on ni v sorodu z menoj
to be out of (all) relation, to bear no relation to nobene zveze ne imeti z
to enter into relations with stopiti v zveze z
to entertain (to maintain) commercial (friendly) relations with vzdrževati trgovinske (prijateljske) zveze z
to have relation to biti v zvezi z
pravno to have relation to June 1st nanašati se na 1. junij, biti veljaven od (preteklega) 1. junija

relation [rəlasjɔ̃] féminin odnos, razmerje (med dvema ali več stvarmi); zveza, stik; (pismeno) sporočilo; pluriel (osebni) odnosi, (ljubezensko) razmerje; znanci

relations commerciaies, d'affaires trgovinski, poslovni stiki
relation féminin de voyage potopis
relation de cause à effet razmerje med vzrokom in učinkom
avoir relation avec quelqu'un občevati s kom
avoir des relations avec une femme imeti razmerje z (neko) žensko
cela n'a aucune relation avec ce dont il s'agit to nima nobene zveze s tem, za kar gre
être en relation avec quelqu'un biti s kom v stikih
entrer en relations stopiti v stike, navezati stike
entretenir des relations avec quelqu'un vzdrževati stike s kom
se mettre en relation avec navezati stike z
nouer des relations professionnelles avec quelqu'un navezati poklicne, strokovne stike s kom
inviter ses relations povabiti svoje znance
obtenir un emploi par relations dobiti službo po zvezah, s pomočjo poznanstev

Relation, die, (-, -en) relacija (tudi Mathematik), razmerje, odnos

relationship [riléišənšip] samostalnik
sorodstvo, rod, sorodnost; zveza, odnos, razmerje (to do, z)
medicina soseščina

degree of relationship sorodstvena stopnja

relazione f

1. odnos, zveza; povezava:
relazione di causa ed effetto vzročno-posledična zveza
relazione tra materia e forma odnos med materijo in obliko
fatti in intima relazione tra loro medsebojno tesno povezani dogodki
in relazione a v zvezi s, z, kar zadeva

2. mat. odnos, razmerje, relacija:
relazione di uguaglianza enakost; fiz. relativnostni zakon

3. (medosebni) odnos, zveza:
relazione di amicizia, di parentela prijateljska, sorodstvena zveza
relazioni pubbliche stik z javnostjo
avere una relazione con imeti razmerje s, z
essere in buone relazioni con qcn. biti v dobrih odnosih s kom

4. (pisno, ustno) poročilo:
fare una relazione sestaviti poročilo, poročati

relevance, relevancy [rélivəns(i)] samostalnik
pomembnost, važnost, bistvenost, tehtnost, relevanca (to za)
ustreznost, primernost, umestnost; odnos, zveza

respect¹ [rispékt] samostalnik
spoštovanje, čislanje; upoštevanje, obzir (to do)
ugled; posebna naklonjenost; ozir, pogled, odnos

respects množina (spoštljivi) pozdravi, spoštovanje
in all respects v vsakem oziru (pogledu)
in respect of gledé, kar se tiče
in respect that... z ozirom na to, da...
in some (this) respect v nekem (tem) pogledu
in every respect v vsakem pogledu (oziru)
with respect to z ozirom na, gledé
in other respects v drugih ozirih, pogledih
without respect to consequences ne oziraje se na posledice
worldwide respect svetoven ugled (veljava)
to be held in high respect biti visoko čislan
to have respect to nanašati se na, tikati se (česa), zadevati (kaj)
to have the greatest respect for imeti največje spoštovanje do, za
to pay one's respects to izkazati spoštovanje komu
to treat with respect spoštljivo ravnati s kom
give my respects to your father izročite očetu moje spoštljive pozdrave

respecto moški spol ozir, odnos, pogled, razmerje, zveza

al respecto de v razmerju z
bajo ese respecto s tega vidika (gledano)
(con) respecto a eso, a ese respecto v tem oziru
(con) respecto a (ali de) kar se tiče, kar zadeva
en cierto respecto v nekem oziru; tako rekoč
en todos respectos v vsakem oziru; odločno, izrecno

retrospect [rétrouspekt]

1. samostalnik
pogled nazaj, v preteklost; vračanje, poseganje nazaj (to na, v)
odnos, razmerje; retrospektivna sila, retroakcija

in retrospect gledajoč nazaj
in the retrospect v spominu

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
nazaj gledati; razmišljati o; živeti v spominih; poklicati v spomin; napotiti (to na)

re-vocō -āre -āvī -ātum (re in vocāre)

I.

1. nazaj (po)klicati, odpoklicati, umakniti (umikati), nazaj spraviti (spravljati): Pl., Ter., Cu. idr., qui revocent Lausum, mittit V., exclusit; revocat: redeam? Ter., quo te revocant iuvenum preces H.; izhodišče v abl.: ductores aciē V., suos proelio L.; s praep.: de legatione Ci., de suo cursu Ci., de exsilio L., a bello N., ab exsilio T., Iust., a morte V., Ci. (v življenje), ex itinere Ci.; smer v acc.: domum revocare N.; s sup.: hinc (sc. eum) patriam defensum revocare N.; s praep.: in patriam N., in Italiam C., ad virtutem N., spes Samnites ad Caudium revocavit L. je spravila (privedla, pripeljala) nazaj; occ.
a) nazaj (po)klicati, nazaj pozvati (pozivati) iz pregnanstva: qui me revocatis Ci., cuncta ex Italia ad me revocandum convolaverunt Ci., me Kal. Ian. senatus revocavit Ci.
b) nazaj poklicati, nazaj pozvati, umakniti iz bitke, poklicati k vrnitvi (umiku): suos tubā revocavit N., (sc. milites) certo signo revocare C., equites, copias C.; pesn.: flumina signo dato revocare O.

2.
a) metaf. nazaj (po)klicati, nazaj spraviti (spravljati), nazaj privesti (privajati), nazaj (pri)peljati, nazaj potegniti (potegovati, potezati), odmakniti (odmikati), umakniti (umikati), odvrniti (odvračati): Col., Plin., Sen. tr., Sil. idr., pedem ab alto, gradum V., lumina, oculos suos O., deficientem capillum a vertice Suet. nazaj (po)gladiti, manūs O. umakniti, nazaj potegniti, manūs post terga Sen. tr. zvezati, artus gelidos in vivum calorem O. zopet ogreti, meam mentem domum revocat exanimata uxor Ci., se ad industriam Ci. zopet začeti delati, iuvenem ad virtutem Ci., animos ad memoriam belli Ci., se ad res revocare Ci. spomniti se, priklicati si v spomin, revocare in memoriam somnii, oraculi Iust. ali iniuriae Petr. zopet se spomniti, se (ad se) r. Ci. domisliti se, primae revocare exordia pugnae V. v spomin poklicati (si priklicati); poklas. tudi: revocare alicui aliquid in memoriam Aug. komu kaj v spomin (po)vrniti (vračati), obuditi (obujati) komu spomin na kaj, obnoviti (obnavljati), oživiti (oživljati), poklicati; occ.: vires Ci., animos V., priscos mores L., antiquam militiam T., studia longo tempore intermissa Ci. zopet se oprijeti, zopet poprijeti za … , revocare situs V., periuria Pr., ductores revocato a sanguine Teucri V. iz razplojene Tevkrove krvi.
b) odvrniti (odvračati), zadržati (zadrževati): aliquem a turpissimo consilio Ci., aliquem a tanto scelere Ci., animum ab irā O., latrones spes preadandi ab agri culturā revocat C., filium a furore Ci., nec miseri possunt revocare parentes V.
c) omejiti (omejevati), na tesnejši prostor stisniti (stiskati), utesniti (utesnjevati): comitia in unam domum Ci., vitem Ci. rezati, revocare se non poterat Ci. ni se mogel popolnoma odtegniti (izogniti) občevanju (družbi), Phoebus revocaverat umbras Val. Fl. je skrajšal.
d) nazaj vzeti (jemati), preklicati (preklicevati), odreči (odrekati), oporeči (oporekati), zanikati (zanikovati, zanikavati): promissum suum Sen. ph. nazaj vzeti, snesti, facta O., libertatem T. odtegniti komu svobodo, zopet zasužnjiti koga.
e) zahtevati nazaj: praemia coronarum Suet., ut pecuniae, quas creditoribus solverat, revocarentur Plin. iun. f ) kot jur. t. t .: r. domum (sc. suam) Icti. sklicevati (prizivati) se na domačega sodnika; (prim. revocatio 2.). —

II.

1. zopet (še enkrat) klicati, drugič (znova) poklicati, pozvati (pozivati): tribus in suffragium L., rursus ad bibendum Petr., iterum „pete saxa“ … revocabat V. (iterum je okrepljen z re).

2. occ.
a) kot jur. t.t. zopet (znova, ponovno, spet) poklicati (pozvati) pred sodišče (na sodišče, pred sodnika, na sodbo): hominem revocat populus Ci. ep.
b) kot gledališki t.t. pozvati, (po)klicati igralca (pesnika), da ponovi kako mesto, še enkrat klicati „da capo“: cum saepius revocatus vocem obtudisset Ci., revocatus eandem rem dicit Ci., praeco revocatus L.; z acc. rei: primos tres versus Ci. „še enkrat“ klicati pri … , klicati, da se ponovijo; abs.: cur revocabas Plin. iun.; impers. milies (stokrat) revocatum est Ci.
c) na dopust poslane vojake zopet (po)klicati, znova pozvati (pozivati) pod orožje: milites Ci., veteranos T. —

III. (po)klicati proti, tudi (po)klicati, pozvati (pozivati) proti, tudi pozvati (pozivati): unde tu me vocasti, inde te ego revoco Ci.; occ. v zameno (po)vabiti, vrniti (vračati) (po)vabilo: istum non fere quisquam vocabat, nec mirum, qui non revocaturus esset Ci., vulpem (sc. ciconia) cum revocasset Ph. —

IV. (z oslabelim pomenom predpone re)

1. k sebi (po)klicati, (po)klicati kam: abi, quo blandae iuvenum te revocant preces H.

2. metaf. spraviti (spravljati), (pri)peljati v kak odnos, uravna(va)ti, soditi, presoditi (presojati), (iz)meriti po čem, obrniti (obračati), povezati (povezovati): aliquid ad suas res Ci., ostenta ad coniecturam aliquam interpretatione Ci. razlagaje spraviti v neki odnos, z razlago spraviti v domneven (dozdeven) odnos, consilia ad naturam revocare Ci. naravno (po naravi) razlagati, rem ad rationem coniecturamque revocare Ci. dogodek povezovati (spravljati v zvezo, povezavo) z razlogom in verjetnim preračunavanjem okoliščin, reliquas res ad lucrum praedamque Ci., omnia ad gloriam, consilia ad naturam Ci., in dubium revocare Ci. (po)dvomiti, ad rationem Ca. poklicati na odgovor, rem ad manus Ci. (pri)gnati do spopada, rem ad sortem L. srečki dati odločiti, prepustiti žrebu, žrebati za … , srečkati za … , spem consulatus in partem revocare L. deliti, aliquid in crimen Ci. v krivdo šteti, ad se crimen revocare Ci. priklicati, nakopati si, navleči si (na glavo), rem ad arbitrium suum Ci. sam odločati (odločevati), eum ad sui generis facta Ci. ali ad M. Antonii aestimationem Ci. napotiti (napotovati), upotiti, (po)kazati na … revocata res ad populum est L. je bila prepuščena ljudstvu v razsodbo.

stȁv m, mn. stȁvovi
1. opredelitev, odnos: on je zauzeo neprijateljski stav prema nama
2. položaj, lega: neprirodan stav tijela
3. odstavek: drugi stav na ovoj stranici
4. stavek, teza: ovaj stav ima tek da se dokaže

trait [trɛ] masculin požirek; poteza, črta; vleka, vlečenje; vprežnica (vrv, jermen); strelica, puščica; streljanje (z lokom); ostra opazka; dober domislek; sijajna misel; dejanje; odnos, ozir (à do); pluriel poteze v obrazu

à grands traits v velikih požirkih
comme un trait kot strelica hiter
d'un (seul) trait z eno (samo) potezo
(tout) d'un trait v dušku
bête féminin, animal masculin de trait vprežna živina, žival
trait corrompu prostoročno potegnjena črta
trait de courage hrabro dejanje
trait de génie genialna poteza
trait de caractère poteza v značaju
trait de pinceau poteza s čopičem
trait d'esprit duhovit domislek
trait d'union vezaj
avoir les traits réguliers imeti pravilne poteze v obrazu
avoir trait à nanašati se na, imeti zvezo z
boire à longs traits piti v dolgih požirkih
boire d'un (seul) trait izpiti na dušek
copier trait à trait kopirati črto za črto, zelo natančno
décrire, raconter à grands traits opisati, pripovedovati v glavnih potezah
décocher un trait izstreliti puščico (à quelqu'un proti komu)
dormir jusqu'à midi d'un seul trait spati nepretrgoma do poldneva
partir, filer comme un trait kot puščica odleteti, švigniti, planiti
(figuré) il ne reste qu'à tirer un trait in sedaj potegnimo črto in pozabimo vse staro!
servir de trait d'union entre deux partis opposés biti, rabiti za posrednika med dvema nasprotnima si strankama

Verhältnis, das, (-ses, -se) razmerje; (Beziehung) odnos; Verhältnisse, pl , razmere; figurativ prijatelj, ljubček, prijateljica, ljubica; im Verhältnis v razmerju (zu do) ; ein Verhältnis haben mit imeti razmerje z; über seine Verhältnisse leben živeti preko svojih možnosti

відно́сини -син мн., odnòs -ôsa m., razmérje -a s.

відно́шення -я с., odnòs -ôsa m.

отношение n zveza., ozir, razmerje, odnos, stik; pismena vloga, uradni dopis;
по отношению ко мне proti meni;
быть в хороших отношениях biti v dobrih stikih, odnosih;
в этом отношении v tem oziru, v tem pogledu