Franja

отклоняться, отклониться odmikati se, odmakniti se (od smeri);
о. от курса ne držati se smeri

чуждаться чего ogibati se, odmikati se, bežati pred kom (pren.) ne čutiti, biti tuj

daljav|a ženski spol (-e …) die Ferne; šport die Weite (rekordna die Rekordweite)
iz daljave aus der Ferne/von fernher; aus weiter Entfernung
pri reševanju: Fern- (lociranje die Fernortung, iskanje die Fernsuche, die Fernerkundung)
na daljavo über weite Entfernungen
v daljavi/daljavo in der Ferne/in die Ferne
v daljavah in weiter Ferne
odmikati se v daljavo in die Ferne rücken
strel iz daljave der [Fernschuß] Fernschuss
očala za daljavo die Fernbrille
poroka na daljavo pravo die Ferntrauung
posel na daljavo der Distanzkauf
šport skok v daljavo der Weitsprung
šport skakalec v daljavo der Weitspringer
učinkovanje na daljavo die Fernwirkung

mēta -ae, f (mētārī) vsak stožčast ali piramidast lik

1. stožec, obelisk, piramida: collis in modum metae fastigatus L., petra in modum metae erecta Ci., metas imitata cupressus O.; pesn.: meta lactis ali lactum Mart. sir (podolgovate oblike).

2. occ.
a) kopica, poseb. kopica sena: Ca., fenum exstruere in metas Col., metas (sc. feni) accendere Plin.
b) stožec, spodnji del mlinskega kamna v obliki topega stožca (gr. ὄνος ἀλέτης, naspr. catillus): meta molendaria Paul. (Dig.) ali molendinaria Amm.

3. mejno znamenje, mejnik, meja, cilj: iamque propinquabant scopulo metamque tenebant V. in so bili dospeli do cilja; occ. koničast steber v cirkusu ob zgornjem in spodnjem koncu nizkega zidu (spina), ki je stal sredi dirkališča; okrog teh dveh stebrov so morali dirkači peljati sedemkrat: meta fervidis evitata rotis H., hinc (sc. equus) vel ad Elei metas et maxima campi sudabit spatia et spumas aget ore cruentas V., aut prius infecto deposcit praemia cursu, septima quam metam triverit ante rota? Pr., sublatae metae Suet. koničasta stebra z zidom vred; Mēta sūdāns (-antis) Sen. ph. vodomet pred amfiteatrom, podoben takemu stebru; pren.: interiorem metam curru terere O. ne zastraniti (zastranjevati) (v govoru), ne odmakniti (odmikati) se preveč od obravnavanega, in flexu aetatis haesit ad metas Ci. se je ponesrečil, je imel nesrečo. Ker sta bila koničasta stebra obračališče in obenem tudi cilj, od tod

4. metaf.
a) obračališče, obratišče: Lucr., Plin., metas lustrare Pachyni V. pluti okrog Pahinskega rta, ad metam eandam solis L.
b) smer, cilj, meja, konec: hic labor extremus, longarum haec meta viarum V., terrarum invisere metas Sil., properare ad metam O., vitae metam tangere O. določena leta, metas dati pervenit ad aevi V., meta mortis V. (= τέλος ϑανάτου Hom.), metae rerum V. = fines imperii; ad quas metas naturae sit perveniendum usu Varr., ad duas metas dirigere Varr. na dva cilja meriti = oči obračati v dve smeri, sol ex aequo metā distabat utrāque O. enako daleč od vzhoda in zahoda = bil je poldan, nox mediam caeli metam contigerat V. bila je polnoč.

odmakn|iti (-em) odmikati wegrücken, wegschieben; verrücken; abdrücken, wegdrücken; tehnika auslenken
odmakniti se abrücken (von), wegrücken

rücken pomakniti, premakniti; potisniti; näher rücken približevati se, približati se; Eisenbahn pomikati; Forstwesen spravljati; intransitiv pomakniti se, premakniti se (kam); näher rücken približati se; rücken an premikati, popravljati (kaj); an die Front rücken iti na fronto; ins Feld rücken iti na fronto; figurativ Argumente: navajati, navesti (kaj); in die Ferne rücken odmikati se nekam daleč, oddaljevati se; rücken mit premikati (kaj)