Franja

cool hladnokrven, miren; (sehr gut) odličen, dober

crack² [kræk] pridevnik
počen
pogovorno odličen, izreden, prvovrsten, prima

dandyish [dǽndiiš] pridevnik (dandyishly prislov)
gizdalinski
ameriško odličen, čudovit

distingué, e [-ge] adjectif odličen, imeniten, izbran; dobro vzgojen; eleganten, izvrsten, brezhiben, fin; distingviran

auteur masculin très distingué zelo znan, odličen avtor
manières féminin pluriel distinguées fine manire
société féminin distinguée odlična, distingvirana družba
ton amie est très distinguée tvoja prijateljica je zelo elegantna
ce papier à lettres fait distingué (familier) ta pisemski papir je fin, eleganten
agréez l'assurance de mes sentiments distingués (na koncu pisma) z odličnim spoštovanjem

distinguido odličen, ugleden; lepo vzgojen, finega vedenja

distinguished [distíŋgwišt] pridevnik (by, for)
različen, jasen
figurativno odličen, slaven, ugleden, pomemben, znamenit

vojska distinguished service cross križec za zasluge

distinto agg.

1. različen, drugačen

2. jasen

3. odličen, imeniten, ugleden; eleganten:
appartenere a una distinta famiglia pripadati ugledni družini
posti distinti gled. posebni sedeži
distinto signore spoštovani, cenjeni gospod (v pismih)
distinti saluti s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem (v pismih)

eccellēnte agg. odličen, izvrsten, izreden

éclatant, e [eklatɑ̃, t] adjectif bleščeč, svetel, bel; bučen, odmevajoč; svež (polt); figuré očiten, očividen, jasen; sijajen, zbujajoč pozornost; odličen

santé éclatante odlično zdravje
succès masculin éclatant sijajen uspeh
vérité féminin éclatante očitna, nedvomna resnica
voix féminin éclatante bučen glas
couleur féminin éclatante živa, kričeča barva

egrēgio agg. (f pl. -gie) izvrsten, odličen:
egregio signore spoštovani gospod (v pismih)

egregio izvrsten; odličen; prevzvišen, velespoštovan

egregious [igrí:džəs] pridevnik (egregiously prislov)
nezaslišan; razvpit; pretiran
arhaično znamenit, odličen; strašen

ēgregius 3, adv. -ē (ē in grex) iz črede izbran, od tod pren.

1. izbran, izvrsten, odličen, izboren, vrl, sijajen, krasen: forma, facies Ter., vir egregius Paullus, M. Scaurus, civis egregius, egregius poëta Ci., egregia fides, virtus, voluntas C., sigilla, templum Iovis Ci., liberalitas S., funus egregie factum H. sijajen pogreb, corpus eg. H., O. krasno telo, domūs egregiae H. palače, egregium silentium H. popoln molk, Caesar egregius H., victoria, senatus, par consulum L., egregium decus formae V., eg. laus, gens, urbs, os, stirps, iuvenis, animal V., uterque egregie Graece loquebatur Ci., locus egregie munitus C. Od tod v pogovornem jeziku pogosto le = poseben, prav dober: Hercules egregie factus ex aere Ci., egregie placere Ci. Včasih iron.: illa egregia mater Ci. (ki ima svojega zeta za ljubimca), egregia interea coniunx arma amovet V. (o ženi, ki izdaja svojega moža). Z določilom
a) v abl. instrumenti: coloribus egregiis et odoribus Lucr., egregius formā, pietate vel armis V., bello V., T., virtute V. moribus T.
b) v loc.: egregius animi V. izredno srčen, hraber, militiae S. spreten v boju, v orožju, fati mentisque egregius Stat.
c) s praep.: egregius in aliis artibus S., in bellica laude Ci., in procuratione civitatis Ci., quorum egregia in ea re fuisset industria N. ki bi se bili pri tem odlikovali s svojo delavnostjo, ingenium egregium ad miserias Ter., egregia indoles ad dicendum Ci., vir ad cetera egregius L.; z grškim acc.: regnum, cetera egregium L.
č) z inf.: pollice honesto egregius lusisse senes Pers.

2. časten, slaven: et sibi et cunctis egregium T., mihi egregium erat Pompei subolem in penates meos adsciscere T.; kot subst. neutr. = slavna dela: ut alia egregia omittam S., tamquam egregium T. kot kaj izvrstnega, scelera pro egregiis accipere T., egregium publicum dehonestare T. slavo države; egregius v cesarski dôbi naslov visokih dostojanstvenikov = prečastni, (njegovo) gospostvo: Lact., Cod. Th.

Opomba: Nenavaden superl.: mulier egregiissima Pac. fr., egregiissime (voc. masc.) Gell.

élégant, e [elegɑ̃, t] adjectif eleganten, okusen, fin, odličen; masculin gizdalin; féminin modna dama

mensonge masculin peu élégant nelepa laž

émérite [emerit] adjectif izkušen, spreten; odličen, izreden; vieilli upokojen, honoraren; eminenten

eminent [éminənt] pridevnik (eminently prislov) (in, for)
odličen, znamenit; ugleden; prevzvišen

eminént -ă (-ţi, -te) adj. ugleden, odličen, eminenten

éminent, e [eminɑ̃, t] adjectif izreden, izvrsten, odličen; vieilli vzvišen

mon éminent collègue, collaborateur moj odlični kolega, sodelavec
à un degré éminent v zelo visoki meri

eminèntan -tna -o (lat. eminens) eminenten, visoko cenjen, odličen

eminēnte agg.

1. visok, vzvišen

2. pren. ugleden, odličen, dragocen:
ha reso eminenti servigi durante la guerra med vojno je storil dragocene usluge
eminentissimo (superlativ) prevzvišeni (naslov kardinala)