Franja

respōnsiō -ōnis f (respondēre)

1. odgovarjanje, odgovor, odvrnitev, odziv(anje) (naspr. interrogatio): Pl., Gell., accusatoris interpretatio indigna responsione Ci.

2. kot ret. figura = gr. ἀπόκρισις sibi ipsi responsio odgovor samemu sebi na kako vprašanje, pobijanje, ovrženje, ovržba samega sebe: Ci., Q.

respōnso m

1. knjižno izrek (preročišča)

2. ekst. odgovor, izrek:
la commissione ha dato il suo responso komisija se je izrekla, je razsodila

respōnsum -ī, n (gl. respōndeō)

1. odgovor: L., Q. idr., responsum dare, reddere alicui Ci., responsum ferre, auferre Ci. = referre, accipere C. dobiti, responsum renuntiare Ter. prinesti.

2. occ.
a) odgovor, izrek, misel, mnenje preročišča, preroka, vidca, prerokba, preročanstvo, preročba, proročba: Pl., Ter., L. idr.: responsum oraculi dei Delphici N., deorum V., (sc. Pallas) haec responsa dabat V., responsa sacerdotum regi vendidit Ci., responsum haruspicum Ci., augurum Ci., responsum petere O. iskati, izprositi si, prositi za.
b) pravni odgovor, pravni nasvet, pravno mnenje (pravnika, sodnika): Icti., iudicum victa, interrogata, responsa perscribere Ci., vestra responsa atque decreta evertuntur dicendo Ci.

respōnsus -ūs, m (respondēre)

1. (pravni) odgovor (naspr. interrogatio): S.; od tod v cesarskem obdobju ad responsum Cod. I. nekak vojni poverjenik (komisar), namestnik, dodeljen poveljniku, da je namesto njega dajal odgovore.

2. skladnost, so(raz)mernost, so(raz)merje, simetrija: Vitr.

respuesta ženski spol odgovor; figurativno odmev

respuesta evasiva izmikajoč se odgovor
en respuesta kot odgovor, v odgovor
dar una respuesta negativa odklonilno odgovoriti

return¹ [ritə́:n]

1. samostalnik
vrnitev, povratek; povrnitev, ponovitev (bolezni), recidiva; povračilo, plačilo; povratna pošiljka, povraten prevoz, povratna vozovnica; vrnitev ali vračanje denarja, odškodnina, nadomestilo; (uradno) sporočilo, objava vest
množina statistični podatki, izkazi, rezultati
parlament objava rezultatov volitev, parlamentarne volitve; (redko) odgovor
(često množina) dohodek, zaslužek
množina, trgovina prodaja, (denarni) promet; iztržek, izkupiček, dobiček; vrnjeno blago, uporabljena embalaža
arhitektura izbočina na pročelju, štrleč vogal, krilo hiše; (mečevanje, tenis) povratni udarec, odboj žoge
množina slab tobak za pipo

by return of post (mail) z obratno pošto
in return for kot povračilo, nadomestilo za
on my return ob moji vrnitvi
without return brezplačno, zastonj
annual return letno poročilo
delivery by return neodložljiva izročitev, predaja
early (quick) return trgovina hitra prodaja
a return ticket to London povratna vozovnica za London
income-tax return prijava dohodkov
a return of influenza medicina ponovitev gripe
many happy returns of the day (želim vam) vse najboljše za rojstni dan
official returns uradne številke, uradni statistični podatki
on sale or return trgovina v komisiji
goods on sale or return komisijsko blago
to bring (to yield) a return prinašati korist, obrestovati se, rentirati se
what did he get in return for his kindness? s čim mu je bila povrnjena njegova prijaznost?
to make good returns trgovina dobro, dobičkonosno iti v prodajo
to make no return for ne povrniti (česa), ne se izkazati hvaležnega
to owe s.o. a return biti komu dolžan povračilo
he secured his return for this constituency zagotovil si je izvolitev v tem volilnem okrožju
to take a return ticket to Leeds kupiti, vzeti povratno vozovnico za Leeds

2. pridevnik
povraten

return copies (knjigotrštvo) remitenda
return journey povratno potovanje
return match povratna tekma
return ticket povratna vozovnica

riscontro m

1. primerjanje, primerjava; kolacija; pregled, kontrola:
mettere a riscontro primerjati
riscontro dei codici kolacija rokopisov

2. ekon. preveritev, revizija:
riscontro dei conti preveritev računov

3.
fare riscontro ujemati se
avere riscontro in qcs. ustrezati čemu

4. ugotovitev, odkritje

5. potrdilo

6. prepih

7. mehan. ujemanje, skladanje (npr. med utorom in grebenom)

8. trgov. odgovor (pismo):
in riscontro alla vostra lettera v odgovor na vaše pismo

risposta f

1. odgovor, odgovorjanje:
botta e risposta, risposta per le rime odrezav odgovor
mandare in risposta odgovoriti

2. (replica) odgovor, odvrnitev

3. odziv; refleks:
risposta condizionata pogojni refleks

4. glasba odgovor (v fugi)

Rückantwort, die, odgovor; Post: plačani odgovor

Rückäußerung, die, odgovor

Rückschreiben, das, odgovor

sors², sortis, f (serere1; žrebi so bili v Italiji v najstarejši dobi nanizani na žice ali niti)

1. žreb nasploh, žrebna deščica, žrebna tablica: conicere sortes in sitellam Pl., conicere sortes in hydriam Ci.; tudi samo conicere sortes Ci., numquid igitur oportet nisi tres sortes conici, unam educi? Ci., deicere (gl. to besedo) sortem V. ali sortes C., cum deiecta in id sors esset L., ponere sortem in sitellam L., Tuberonis Ci. žrebna deščica s Tuberonovim imenom, cum de consularibus mea prima sors exisset Ci. ep. ko je žrebna deščica z mojim imenom prišla ven prva, ko je bila žrebna deščica z mojim imenom prva vzdignjena, ut cuiusque sors exciderat L.; occ. sortes
a) lesene žrebne paličice ali žrebne deščice z napisanimi izreki, ki so jih hranili v svetiščih (zlasti v Ceri in Prenestu) in so jih uporabljali pri prerokovanju; te paličice je kak deček pomešal in potem prosilcem privzdignil prerokbe: quae (sc. sortes) Fortunae monitu pueri manu miscentur atque ducuntur Ci., quae sortes hodie Fortunae monitu tolluntur Ci., oracla … non ea, quae aequatis sortibus ducuntur Ci.; če so se te žrebne deščice skrčile, je bilo to za državo zlovešče znamenje: Caere sortes extenuatas (sc. esse creditum est) L., Caere, ubi sortes attenuatae erant L., Faleriis … sortes sua sponte attenuatas unamque excidisse ita scriptam: „Mavors telum suum concutit“ L.
b) (iz)reki, ki jih je dobival sortilegus (prerok, prerokovalec, vedeževalec, vedež), ko je razgrinjal kako knjigo (pri kristjanih Sv. pismo) ali na lističe prepisani verzi (zlasti iz Vergilija), ki so jih potem (kakor žrebe) dvigali, vedeževanje (prerokovanje) na (iz)reke: sortes sacrae Tib., sortes tollere Tib. ali ducere Iuv., sortes Vergilii (iz Vergilija) Lamp., Sanctorum (iz sv. pisma) sortes Isid., de paginis poëtae cuiusdam sortem consulere Aug., de paginis evangelicis sortes legere Aug.
c) (loterijska) srečka: rerum sortes venditare Suet., sortes convivales Lamp.

2. metaf.
a) α) abstr. žreb = žrebanje: Pl., Iust. idr., cum tibi … aquaria provincia sorte optigisset Ci., Genucio consuli ea provincia sorte evenit L., Sempronius, cui ea provincia sorti (gl. opombo spodaj) evenit L., Aemilio novum bellum Etruria sorte obvenit L., sorte provinciam nactus Hispaniam N., de se ter sortibus consultum esse dicebat C., conicere in sortem provincias L. „province“ (= imena provinc) vreči v žrebovnico (žrebno urno) = žrebati za province, sorte duci Ci., S. ap. Serv., T. biti izžreban, sorti permittere L., res revocantur ad sortem Ci. določi (določa) se z žrebom, žreba se, extra sortem renuntiari Ci. brez žreba(nja), ne da bi se žrebalo, remissā sorte provinciae Vell. ne da bi se po žrebu dodelil kaki provinci, ne da bi bil z žrebom dodeljen kaki provinci, sine sorte prior canit O., sorte bibere O. po vrsti, z žrebanjem (z žrebom, po žrebu) določeni. β) konkr.: Actaeo bis pastum sanguine monstrum tertia sors annis domuit repetita novenis O. tretjič izžrebana mladinska dajatev, tretjič izžrebani mladinski davek.
b) (prvotno na žrebno deščico napisani) odgovor ali (iz)rek preročišča, prerokba, orakelj (pesn. večinoma v pl. nam. sg.): Enn. ap. Ci., Val. Max., Lamp. idr., sacrae, faticinae, Phoebeae sortes O., Lyciae sortes V. prerokbe likijskega Apolona v Patari (Patarah), sortes oraculi exspectare L., neque responsa sortium ulli alii committere ausus L., sortem dare O. ali edere Cu. prerokovati, dictae per carmina sortes H., sors ipsa referenda sit ad sortes Ci.
c) (z žrebanjem podeljena) služba, dolžnost, položaj, funkcija, naloga, službeno delovanje, službeno področje, opravljanje službe, vršitev, izvajanje funkcije: numquam ex urbe afuit nisi sorte Ci. zaradi (opravljanja) svoje službe, huius sors fuit iuris dicundi Ci., Philo Romae iuri dicundo urbana sors … evenit L., ut suae quisque provinciae sortem tueretur L., sors comitiorum L., cum quo (sc. consule quaestor) non pro sortis necessitudine vixit N. ni živel tako, kakor je zahtevalo njuno službeno razmerje (kakor je zahteval njun službeni odnos), quibus ad portas cecidit custodia sorti (gl. opombo spodaj) V. ali quîs cecidit custodia sorti Sil. ki jim je pripadlo straženje kot dolžnost, ki jih je doletela straža (stražarska služba).

3. metaf.
a) usoda, sreča, naključje, slučaj, okoliščine, razmere: humana L., iniqua L. fr., V., iniquissima militum L., suae sortis … oblitus Cu., nescia mens hominum fati sortisque futurae V., metuit secundis alteram sortem bene praeparatum pectus H., ferrea sors vitae difficilisque O., sors tua mortalis O. = ti si človek, cuius mali sors incidit Remis Hirt. ta nesrečna usoda je doletela Rem(c)e, sortem Britannici miserabantur T.; occ. α) stan, stanje, položaj, sloj, skupina, razred, poklic, stopnja, rang β) vrsta, skupina, sorta, kategorija, razpol (prim. tuj. „sorta“ v sl.): Cu., Suet. idr., qui fit, … ut nemo, quam sibi sortem seu ratio dederit seu fors obiecerit, illa contentus vivat H., occupavit non tuae sortis iuvenem puella dives H., homo ultimae sortis L. epit., humillimae sortis homo L. epit., dilectos inter sors prima sodales O. najimenitnejši, prvi prijatelj, huic sortem cede priorem O. prednost, nova pugnae sors V., beneficia non dubie primae sortis Sen. ph., egregium hoc quoque, sed secundae sortis ingenium Sen. ph., nobis quoniam prima animi ingeniique negata sors est, secundam ac mediam teneamus L. γ) spol: altera O. = feminea, auctoris O.
b) delež, del: in nullam sortem bonorum nato L. brez deleža, mala sors praedae O., Saturni sors ego prima fui O. jaz sem bila prvi Saturnov otrok, onerosior altera sors est O. še nerojeni otrok, nec cedit (sc. Pluto) nisi sorte mihi O. odstopa mi le glede na delež, ki mu je pripadel (tj. podzemlje).
c) na obresti izposojeni denar, kapital, glavnica: Pl., Ter., Varr., Plin., Mart., Dig. idr., sorte caret, usurā nec eā solidā contentus est Ci. ep., se multiplici iam sorte exsolutā mergentibus semper sortem usuris obrutum faenore esse L., etsi unciario faenore facto levata usura erat, sorte ipsa obruebantur inopes L. je vendar glavnica revežem zrasla čez glavo, je vendar glavnica presegla (plačilne) zmožnosti revežev, sortem aliquam ferte L. vzemite zmerni kapital, zadovoljite se z zmernim kapitalom.

Opomba: Star. nom. sg. sortis: Pl., Ter.; star. abl. sg. sorti: Pl., L., V., Sil., Ap.

vicis, gen. sg. (nom. in dat. ni), acc. vicem, abl. vice, pl. nom. in acc. vicēs, abl. vicibus (gen. in dat. ni), f (prim. skr. viṣṭi, viṣṭíbhiḥ menjaje se, izmenoma, lat. vicissim, vicissātim, vicārius, stvnem. wehsal = nem. Wechsel izmenjava, trgovina, denar, got. wikō ureditev, razvrstitev, zaporedje, vrstni red, stvnem. wehha, wohha teden (prvotno „(za)menjava“) = nem. Woche)

1. menjava, zamenjava, ména, premena, premenjava, menjanje, izmena, menjavanje, menjevanje, izmenjevanje, izmenjavanje, zamenjevanje, zamenjavanje (starejše spremena, premenjava), sprememba, spreminjanje, vrstitev, vzajemnost: coetus alterna vice inibat alacris Enn. fr. vrsteč se, nox vicem peragit O. vrši svojo menjavo, se menjuje z dnevom, gementes fortunae vicem Ph., commoti vice fortunarum humanarum L., solvitur acris hiems gratā vice veris H. s prijetno meno (zamenjavo) s pomladjo, hac vice sermonis fratrem cognovit O. v tako izmenjujočem se pogovoru, hac vice sermonum V. ob tako vrstečih se pogovorih, benignā vice H. v dobrotni (naklonjeni, blagohotni) izmenjavi (meni), mutuā vice Col. medsebojno, vzajemno, pari vice Col. na enak način, enako, versā vice Sen. tr., Ap., Iust., Dig. obratno, annuā vice Col. vsako leto, vice quādam Sid. enkrat, tesserulas in medium vice suā quisque iaciebamus Gell. vsak, ko je prišel na vrsto, vsi zaporedoma, haec regi … vice dicta reporta Stat. nasproti, kot odgovor, v odgovor; v pl.: gratae divitibus vices H., vigiliarum vices servare L. vrstiti (izmenjevati) se pri straženju, izmenjaje se (na izmeno) stražiti, mutat terra vices H. vrši premeno, spreminja podobo, se spreminja, se pomlaja, alternare vices O. vrstiti se, izmenjevati (zamenjevati) se, črediti se, vices peragere O. (pre)trpeti spremembe, menjati se, spreminjati se, lumina capiebant quietem suis vicibus O. v določeni razvrstitvi, v določenem vrstnem redu, oko za očesom, spatium diei noctis excipiunt vices Plin. iun., habet has vices condicio mortalium Plin. iun. je podvržena tem (pre)menam (spremembam), mitiores vices fortunae T., vices loquendi O., Q., lectionis taedium vicibus levatur Q., vicibus factis O. izmenjujoč se, izmenjaje (se), premenoma, vicibusque reticent Plin. = vicibus factis.

2. occ.
a) premena usode, sprememba usode, usoda: meam et aliorum vicem pertimescere Ci., venena … non valent convertere humanam vicem H., vicem suam conquestus est Suet., vice publica commoveri Q.; v pl.: deum rex volvit vices V.
b) sprememba, premena (usode) v boju (vojni), bojna nevarnost, vojna nevarnost, bojno (vojno) tveganje, boj, bitka, spopad, v pl. tudi razni pripetljaji (dogodki) v boju (vojni): vicis meritique labore aequato Sil., nec tela nec ullas vitavisse vices Danaûm V., vices rerum (= belli) N.

3. meton. (komu določeno) mesto, služba, opravilo, posel, naloga, vloga, dolžnost, zadolžitev ipd.: Petr., Sen. tr., Plin. idr., nulla est enim persona, quae ad vicem eius, qui e vita emigravit, propius accedat Ci., succedens in vicem imperii tui L., ne sacra regiae vicis desererentur L. spadajo h kraljevim opravilom, sodijo v kraljevo področje (domeno), per speciem alienae fungendae vicis L., sortiti vices V. razdelivši si z žrebom med sabo vloge, ut consuetum potius praestes vicem Ph. dolžnost, vicem aerarii praestare S. nadomeščati državno blagajno, vicem teli praestare V. ali cotis vice fungi H. prevzeti (opraviti) vlogo (nalogo) orožja (brusa) = nadomestiti orožje (brus), rabiti za orožje (brus), defendere vicem rhetoris H., vestram meamque vicem explete T., alicuius vicem implere, supplere Plin. iun., adverbiorum obtinere vicem Q.; v pl.: discurrunt variantque vices V., illi succedunt servantque vices V. ali legio … excubat exercetque vices, quod cuique tuendum est V. opravlja(jo) službo, quando dimissae professionum vices essent Q.

4. (po)vračilo, odgovor, povrnitev, povračanje protiusluga, povratno opravilo, povratna storitev (starejše povračba, odsluga) = gr. ἀμοιβή, ἀντίποινα: recito … vicem officii praesentis Ci., tanto proclivius est iniuriae quam officii vicem exsolvere T., referre vicem O. (po)vrniti ((po)vračati), (od)meriti z enako mero, redde vicem meritis O., arces … deiecit acer plus vice simplici H. v več kot enojno (enkratno) povračilo; v pl.: sequenti redde vices O. vračaj naklonjenost, debita iura vicesque superbae te maneant ipsum H. povračilo (= kazen) tvoje prevzetnosti, multarum miseras exiget una vices Pr. kazen, qui magis vices exigat Plin. iun. enako vedenje. Adv. rabljeni skloni, skloni in ixpt. s praep.

I. acc. vicem (menda skrajšan iz invicem), gl. spodaj III.)

1. na izmeno, izmenjaje, menjaje se, izmenično, izmenoma: ut hoc insigne regium in orbem suam cuiusque vicem per omnes iret L. da je … prehajalo v krogu idoč na vsakega po vrsti.

2. namesto, za (z acc.): ut eum … remittat nostrum huc amborum vicem Pl., cogor vestram omnium vicem unus consulere L. za vse vas sam skrbeti, obsidis vicem pignorisque esse Gell.

3. kakor: Sardanapali vicem in suo lectulo mori Ci. kakor Sardanapal, ceteri vicem pecorum obtruncabantur S. fr.

4. (pri besedah, ki izražajo močna čustva, afekte, duševne pretrese) zaradi, za (z acc.), glede na: in qua re tuam vicem saepe doleo Ci. ep., ne nostram vicem irascaris L., sollicitus meam vicem, solliciti vicem imperatoris, tribuni suam vicem magis anxii quam eius L., maestus suam vicem Cu. —

II. abl. vice

1. namesto, za (z acc.), kakor: in pane salis vice utuntur nitro Plin., algae vice, stercoris vice Plin., quaeque dixerat, oracli vice accipiens T., temoris vice trahitur (sc. ramus) Col., diebus ac noctibus vice mundi circumagi Suet., vice navium Ap., arenae vice bitumine interstrato Iust., ut deorum vice mortuos honorarent Lact. po božje, vice pecudum occidi Lact.

2. (pri besedah, ki izražajo močna čustva) za (z acc.), zaradi, glede na: vice eorum sollicitus Cu., exanimes vice unius L. —

III. skloni in ixpt. s praep.

1. ad vicem namesto, za (z acc.), kakor: ad tegularum imbricumque vicem Plin., ad parentum vicem Gell. enako staršem, ad vicem obsidis teneri Aur.; v enakem pomenu tudi ad invicem: Veg., Eccl.

2. in vicem (pogosto kot ixpt. invicem; gl. to besedo), in vicēs
a) na izmeno, izmenjaje, menjaje se, izmenično, izmenoma, vrsteč (čredeč) se, eden (drug) za drugim: in vicem Ci. ep., Cels., Col., hi rursus in vicem anno post in armis sunt, illi domi remanent C., inque vices spectans ambos O., inque vices ponit positamque resuscitat iram O., agri … ab universis in vices occupantur T., inque vices equitant Iuv.
b) medsebojno (med seboj), vzajemno: inque vicem tua me, te mea forma capit O.; od tod: me spargit … inque vicem flavescit O. nasprotno pa sam …
c) namesto (na mesto), v zameno: Cels., Col. idr., defatigatis in vicem integri succedunt C., poenaque in vicem fidei cesserat L., in Gai vicem Suet.; tudi = nasproti: in vicem novellam subolem substituat Col.
d) v povračilo, nasproti (nasprotno) pa: inque vices illum, tectos qui laesit amores, laedit amore pari O., mihi dulces ignoscent, si quid peccaro stultus, amici inque vicem illorum patiar delicta libenter H.

3. per vicēs na izmeno, izmenjaje, menjaje se, izmenično, izmenoma, vrsteč (čredeč) se, eden (drug) za drugim: clamare O., subire Plin., per vices annorum Plin. leto za letom.

word¹ [wə:d] samostalnik
beseda; kar je (iz)rečeno; govor; besedilo, tekst (pesmi itd.); častna beseda, obljuba; pritrditev, zagotovitev, zagotovilo; nalog, ukaz, navodilo; geslo, parola; sporočilo, obvestilo, odgovor
religija božja beseda, sveto pismo, biblija
zastarelo pregovor, (iz)rek, moto
množina pričkanje, prerekanje

the words tekst, libreto
at a word na besedo, takoj
by word of mouth ustno
in so many words dobesedno, (na) kratko
word for word od besede do besede, dobesedno
beyond words neizrazljiv
on the word, with the word na to besedo, po tej besedi, s to besedo
in a word z eno besedo, skratka
in other words z drugimi besedami
upon my word (of honour)! pri moji časti! (častna beseda!); saj (toda) to ni mogoče!
my word upon it! pri moji časti! častna beseda!
a word to the wise pametnemu človeku zadostuje ena sama beseda
a word and a blow po besedah takoj pretep (ravs)
a word in (out of) season (ne)primeren nasvet
a word or two beseda ali dve, nekaj besed
big words hvalisanje, širokoustenje
words and deeds besede in dejanja
burning words ognjevite, plamteče besede
fair, good words lepe, laskave besede
high (hard, hot, sharp, warm) words ostre, hude, trde, jezne besede
wild and whirling words divje, nepremišljene besede
my word! prav zares! bogme!
a play upon words besedna igra
too beautiful for words neizrekljive lepote
too silly for words preneumno, nedopovedljivo neumno
to be a man of few words biti redkobeseden, varčevati z besedami
to be as good as one's word biti popolnoma zanesljiv
to be better than one's word napraviti več, kot smo obljubili
to be worse than one's word ne biti mož beseda, snesti besedo
to break one's word prelomiti svojo besedo, ne držati (svoje) besede
hard words break no bones oštevanje ne boli toliko kot palica; hude besede ne ubijajo
fine words butter no parsnips lepe besede (še) niso dovolj
word came that... zvedelo se je, da...
to eat one's word snesti (svojo) besedo, preklicati svoje besede
to give one's word dati (svojo) besedo, obljubiti
to hang on s.o.'s words viseti na besedah kake osebe, pazljivo koga poslušati
to have a word with imeti kratek razgovor z
to have words with pričkati se, skregati se z; spreti se z
to have the last word imeti zadnjo besedo
he has not a word to throw at a dog figurativno on je prefin, da bi govoril z drugimi
to have no words for ne imeti besed za, ne moči izraziti
to keep one's word držati (svojo) besedo, biti mož beseda
to leave word that... sporočiti, da...
to make no word about ne izgubljati besed o
to proceed from words to blows od besed priti do pretepa
to put in (ali to say) a good word for zastaviti (reči) dobro besedo za
to suit the action to the word od besed takoj preiti na delo
to take s.o. at his word prijeti koga za besedo
I took his word for it nisem dvomil o (verjel sem) njegovi besedi
to retract one's word umakniti (nazaj vzeti, preklicati) svojo besedo
send me word! javi mi, sporoči mi!
to send word of one's arrival obvestiti o svojem prihodu
to waste words tratiti besede, zaman govoriti

Zuschrift, die, pismo, dopis; auf eine Annonce: odgovor

ві́дповідь -і ж., odgóvor -a m., odzív -a m.

ответ m odgovor;
быть в ответе biti odgovoren;
потребовать к ответу poklicati na odgovor;
ни ответа ни привета sploh ni odgovora na pismo, prošnjo

отповедь f odgovor, graja

Absage, die, (-, -en) negativen odgovor, odklonitev; (Zurückweisung) zavrnitev; Absage an zavračanje česa, odvrnitev od, odpoved (čemu)

afirmativa ženski spol pritrditev, privolitev, pritrdilen odgovor