Franja

odtegováti -ujem
I.
1. uskraćivati
2. odbijati
II. odtegovati se izvlačiti se: odtegovati se od dela

odtrgováti -ujem i odtrgávati -am
1. otkidati
2. odbijati
3. odvajati: odtrgovati koga od dela

odùdarati -ām
1. odbijati, vračati udarce
2. ločevati se: imao je bijele zube, koji su oštro odudarali od crnih brkova; od melodije je čudno odudaralo ono što se u pesmi pevalo
3. ekspr. prihajati, dihati: iz onih arkada je odudarala neka vekovna hladnoća

put off

1. prehodni glagol
odložiti, odstaviti, postaviti stran; znebiti se, odložiti (sestanek, obleko), sleči, sezuti se; odpraviti koga (with ; npr. z izgovori)
potolažiti; ovirati, odvrniti koga (from od česa)
odsvetovati
pogovorno spraviti koga iz koncepta; odbijati (her face puts me off njen obraz me odbija)
zapreti (plin), ugasniti (luč, radio)

2. neprehodni glagol
kreniti, oditi (to put off on a long journey kreniti na dolgo pot)
navtika odpluti

to put s.th. off (up)on s.o. natvesti komu kaj

re-cinō -ere (re in canere)

I. intr. odjekniti (odjekovati), (od)jekati, odmevati, oglasiti (oglašati) se, razleči (razlegati) se, zoprno kričati: in vocibus nostrorum oratorum recinit quiddam et resonat urbanius Ci., parra recinens H. svoj razlegajoči se krik spuščajoča. —

II. trans.

1. (glas) odbijati, omogočati odmev (odmevanje), razglasiti (razglašati), vsevdilj (nenehno) širiti: cuius recinet iocosa nomen imago (odmev, jek)? H., haec docet Ianus, haec recinunt iuvenes … senesque H. govore vsevdilj za njim.

2. v izmeničnem petju (izmenoma odpevaje, v izmenjujočem odpev(anj)u) slaviti: nos cantabimus invicem? … tu curvā recines lyrā Latonam … H.

3. preklicati (preklicevati): increpitu indignatum amorem recinendo placare Ap.

re-crepō -āre (re in crepāre)

1. odmevati, odjekati, razlegati se, doneti, zadonevati: thiasus repente linguis trepidantibus ululat leve tympanum remugit cava cymbala recrepant Cat.

2. trans. razglašati, odbijati, prepuščati odmevu: unde etiam citharae voces imitatus acutas saepe lapis recrepat V. (Ciris).

redound [ridáund]

1. neprehodni glagol
biti obilen (čezmeren, odvečen), obilovati, biti na pretek, narasti; teči nazaj, priti nazaj (upon na)
vračati se, vrniti se, pasti nazaj (upon na)
izvirati, izhajati (from, out of iz)
biti posledica (česa), priti do, rezultirati, prispevati (to k)
povečati, pospeševati napredek
arhaično valovati, preplavljati, kipeti (o vodi, valovih)
arhaično odmevati, odzvanjati

2. prehodni glagol
odbijati, odražati; dati, dodati

it redounds to his credit v čast mu služi
it will redound to our advantage to nam bo v korist
a benefit redounds upon the benefactor dobro delo konec koncev koristi dobrotniku
his success will redound to the fame of the university njegov uspeh bo prispevek k slovesu univerze

réfléchir [-šir] verbe transitif, physique odbijati, odsevati; figuré izžarevati; verbe intransitif, figuré premišljevati, pomisliti (à, sur quelque chose na kaj, o čem)

le miroir réfléchit l'image de l'objet zrcalo odseva sliko predmeta
réfléchir mûrement sur quelque chose zrelo premisliti kaj, o čem
se réfléchir odsevati, zrcaliti se (dans v)
après avoir mûrement réfléchi po zrelem premisleku
réfléchissez mûrement! dobro (si) premislite!
je réfléchirai, je demande à réfléchir bom (še) premislil
agir sans réfléchir ravnati, delati brez premisleka
les arbres se réfléchissent dans l'eau tranquille drevesa se zrcalijo v mirni vodi

reflect [riflékt]

1. prehodni glagol
odsevati, odbijati (svetlobo, zvok, toploto), reflektirati; (o zrcalu) odražati, zrcaliti; metati (npr. krivdo, dobro ali slabo luč, madež itd.) (on s.o. na koga)
biti v čast (sramoto); ukriviti, nazaj zviti, upogniti; premisliti, razmisliti, premišljevati (o čem)

to be reflected in zrcaliti se v
the book reflects the ideas of the century v knjigi se zrcaljo ideje stoletja
his grief is reflected in the music he wrote at that time njegova globoka žalost se zrcali, se odraža v glasbi, ki jo je tedaj komponiral
to shine with reflected light figurativno sijati v slavi koga drugega

2. neprehodni glagol
premišljevati, premisliti; odbijati se, odražati se; neugodno se izraziti, prezirljivo (škodljivo) govoriti (upon o)

to reflect credit on s.o. čast delati komu
to reflect on imeti slab učinek, slabe posledice za, metati slabo luč na, kopičiti očitke na
she reflected on my conduct grajala je (imela je pripombe za) moje vedenje
his failure would reflect on us njegov neuspeh bi imel posledice tudi za nas
their behaviour reflects on their upbringing njihovo vedenje meče slabo luč na njihovo vzgojo
this reflects none too favourably on them to jih ne kaže v dobri luči

reflectá -éz vt./vr.

1. odbijati (se), reflektirati

2. odsevati, zrcaliti; odražati (se)

3. premišljevati, razmišljati

reflejar odbijati (žarke); izda(ja)ti, naznanjati; odsevati, zrcaliti

reflejarse odsevati, zrcaliti se; priti do izraza

reflektírati -am
1. reflektirati, reflektovati, odbijati, odraziti, odražavati: reflektirati svetlobo
2. misliti, razmišljati: reflektirati o čem
3. reflektirati, reflektovati na nešto: reflektirati na službo

refléter [rəflete] verbe transitif odbijati

le miroir reflète la lumière zrcalo odbija svetlobo
verbe intransitif se refléter odsevati, zrcaliti se
les arbres se reflèzent dans l'eau du lac drevesa se zrcalijo v jezerski vodi

repel [ripél]

1. prehodni glagol
odbi(ja)ti (udarec itd.); odgnati, odriniti; zavrniti, zavreči, odkloniti; upirati se; potisniti nazaj (sovražnika)

2. neprehodni glagol
biti oduren (zoprn, odvraten), gnusiti se, gabiti se, zbujati odvratnost, odbijati

to repel an assailant odbiti napadalca
to repel a dogma zavreči dogmo
to repel advances odbiti poskuse zbližanja
to repel an offer odkloniti ponudbo
to repel a plea, a suitor odbiti prošnjo, snubca
to repel temptation upreti se skušnjavi

repugn [ripjú:n] prehodni glagol & neprehodni glagol
upirati se, boriti se (against proti)
biti odvraten, zoprn, gabiti se, odbijati, presedati

repugnar odbijati, zoprn biti; upirati se, nasprotovati

repugna gnusno je

répugner [repünje] verbe intransitif upirati se, nasprotovati (razumu); čutiti odpor (à do); biti zoprn, nevšečen (à quelqu'un komu); verbe transitif odbijati

il me répugne d'en parler zoprno mi je, upira se mi govoriti o tem
cela répugne à la raison to se upira razumu
cela me répugne to mi ni pogodu, ni všeč
cette nourriture lui répugne ta hrana se mu upira, se mu studi
la puanteur le répugne smrad ga odbija, mu je zoprn, se mu studi

re-pulsō -āre (frequ. k repellere)

1. nazaj gnati, nazaj goniti, odganjati, odbijati, odvračati: hostiles impetus Ambr., colles verba repulsantes Lucr. odmevajoči.

2. metaf. vedno znova zavračati: verba repulsans pectus verba Lucr.

respínge respíng vt.

1. zavračati, zavrniti, zavreči; odklanjati, odkloniti

2. odbijati, odbiti

respingere^* v. tr. (pres. respingo)

1. odbiti, odbijati (tudi pren.)

2. zavrniti, zavračati:
respingere una proposta zavrniti predlog
respingere qcn. a un esame koga vreči na izpitu