Franja

re-spergō -ere -spersī -spersum (re in spargere)

1. nazaj razprostreti (razprostirati), nazaj razgrniti (razgrinjati): ut nux repercussa redicem respergat Pall.

2. (o)brizgati, (o)brizgniti, obrizgati (obrizgavati), (po)škropiti, obsuti (obsipati), potres(a)ti, (po)suti, (po)sipati: O., Cat., Stat., Plin. idr., cum praetoris oculos praedonum rem respergerent Ci., sanguine os uxoris respersum Ci., manus sanguine paterno respersae Ci., aliquem cruore respergere L.; pesn.: cum primum aurora respergit lumine terras Lucr. ap. Macr. obsuje, zasuje, napolni, nullā nube respersus Titan Sen. tr. zakrit, zavit; occ. (o morju) oblivati: villa fluctu respergitur Col., circumfluis spatiis Propontidos respergit Cyzicum (sc. mare) Amm.; metaf.: aliquem infamia respergere Q. obsuti, pokriti, prekriti, servili probro respergi T. kakor suženj omadeževan.

ricolmare v. tr. (pres. ricolmo)

1. ponovno polniti; napolniti do vrha

2. obsuti, zasipati:
ricolmare gli ospiti di gentilezze obsuti goste z ljubeznivostjo

ricoprire^*

A) v. tr. (pres. ricōpro)

1. znova pokriti, pokrivati

2. prekriti, prekrivati; prevleči

3. pren. obsuti, obsipati:
ricoprire qcn. di baci koga obsuti s poljubi

4. skriti (tudi pren.)

5. biti na funkciji, položaju:
ricoprire un'alta carica opravljati visoko funkcijo

B) ➞ ricoprirsi v. rifl. (pres. mi ricōpro) znova se pokriti

scagliare¹

A) v. tr. (pres. scaglio)

1. vreči, zagnati, metati

2. pren. bruhniti, bruhati:
scagliare insulti bruhati žaljivke

B) ➞ scagliarsi v. rifl. (pres. mi scaglio)

1. zagnati se, vreči se:
scagliarsi contro qcn. vreči se na koga

2. pren. obsuti, obsipati:
si scagliò contro di noi con parole d'odio obsul nas je z besedami, polnimi sovraštva

scaricare

A) v. tr. (pres. scarico)

1. iztovoriti, iztovarjati; izkrcati, izkrcavati; odložiti, odlagati (kovčke, potnike)

2. prazniti, izprazniti

3. izliti, izlivati:
la Sava scarica le sue acque nel Danubio Sava se izliva v Donavo

4. pren. stresati (jezo); valiti (krivdo) na koga
scaricare qcn. pog. koga pustiti na cedilu, koga se znebiti

5. obsuti, obsipati; izstreliti:
scaricare ingiurie obsuti z žaljivkami
gli scaricò contro la rivoltella ustrelil je vanj s pištolo

6. fiz. razelektriti, izprazniti

B) ➞ scaricarsi v. rifl. (pres. mi scarico)

1. rešiti, reševati, razbremeniti se (tudi pren.)

2. pren., absol. sprostiti, sproščati se; razbremeniti se

3. izliti, izlivati se

4. izteči, iztekati se (ura); izprazniti, prazniti se (akumulator)

set^*3 [set]

1. prehodni glagol
postaviti, položiti, posaditi, namestiti, instalirati, montirati, dati v določen položaj; naravnati (ud, uro); razvrstiti, sestaviti v zbirko (žuželke itd.); nasaditi (kokoš, jajca); pogrniti (mizo), razviti (jadro); razporediti, zlágati (tiskarske črke); urediti, (s)frizirati (lase); vstaviti, vdelati (dragulj v zlato); zabiti (v zemljo); spraviti (v gibanje), privesti, spraviti v določeno stanje; spustiti (na prostost); nagnati koga k delu, zapovedati mu, da se loti kakega dela; postaviti, dati (komu kaj) za zgled (vzor, primer); postaviti (pravilo); dati (komu ali sebi) nalogo; komponirati, uglasbiti (to za)
naščuvati (at s.o. proti komu)
razpisati (nagrado) (on na)
stisniti (zobe)
gledališče uprizoriti, postaviti na oder; obsuti, posuti kaj (with z)
sesiriti (mleko); usmeriti, gnati (čoln); zasaditi zemijo, tla (with z)

2. neprehodni glagol
zaiti, zahajati (sonce, mesec, tudi figurativno)
ustaliti se (vreme); pihati (o vetru), prihajati (from od, iz)
gibati se, premikati se v neki smeri (o vodnem toku itd.); kreniti (na pot); kazati nagnjenost (to za)
lotiti se, začeti; pridobiti na moči; (o lovskem psu) nepremično obstati in tako opozoriti na bližnjo divjačino; (o obleki) pristajati; spremeniti se v trdno stanje, otrdeti (cement, malta), strditi se; (o plesalcih) stati nasproti partnerju; (o cvetu) narediti plod; dobiti določeno obliko

to set afoot (on foot) začeti, pripraviti (kaj)
to set s.o. against nahujskati koga proti, ustvariti pri kom nerazpoloženje za
to be set on (upon) s.th. trdovratno vztrajati pri čem, biti ves mrtev na kaj
to set alar(u)m naravnati budilko na potrebni čas
to set the axe to s.th. začeti kaj sekati, nastaviti sekiro na kaj, uničiti kaj
to set the broken bones (a fracture) naravnati zlomljene kosti (zlom)
to set books to be read določiti knjige, ki jih je treba prebrati
this hat set me back a pound sleng ta klobuk me je stal en funt
to set bounds to s.th. omejiti kaj
to set one's cap at pogovorno prizadevati si pritegniti (snubca)
this cement sets quickly ta cement hitro otrdi
to set chairs for everybody namestiti stole za vse
his character has set njegov značaj je dozorel
to set the clock (the watch) naravnati uro
to set close tisk staviti, zlágati z majhnimi razmiki med črkami ali besedami
to set at defiance izzvati, kljubovati
to set a dog on s.o. spustiti, naščuvati psa na koga
to set persons by the ears (at variance, at loggerheads) izzvati prepir (razdor) med dvema osebama, spraviti v spor, spreti dve osebi
to set s.o. at ease pomiriti koga, osvoboditi koga zadrege (tesnobe, ženiranja, stiske)
to set an end to s.th. napraviti konec čemu
to set an engine going spraviti stroj v pogon
to set an example dati zgled
to set eyes on s.th. upreti oči (pogled) v kaj, opaziti kaj
to set one's face against pogovorno odločno se upreti, zoperstaviti
how far did I set you? (v šoli) do kam smo prišli (vzeli) (zadnjič)?
to set the fashion dajati, uvesti, diktirati modo (ton)
to set s.o. on his feet postaviti koga na noge (tudi figurativno)
to set fire to (at) s.th. podnetiti, zažgati kaj
to set s.th. on fire požgati, zažgati kaj
to set the Thames on fire figurativno napraviti nekaj osupljivega
to set foot in a house prestopiti prag hiše, vstopiti v hišo
to set on foot postaviti na noge, začeti, uvesti, spraviti v gibanje, v tek
to set foot on s.th. stopiti na kaj
to set free (at liberty) izpustiti na prostost
to set a glass in a sash vstaviti šipo v (okenski) okvir
to set one's hand to s.th. podpisati kaj, zapečatiti kaj
to set a hen posaditi kokoš na jajca
to set one's house in order spraviti (svojo) hišo v red, urediti hišo; figurativno spraviti svoje stvari v red, urediti svoje stvari; napraviti red, pomesti z nepravilnostmi, izvesti reforme
to set a lady's hair urediti, naviti, sfrizirati, narediti pričesko dami
to set one's hand to a task lotiti se naloge
I set my hand and seal to this document s tem podpisujem to listino
to set one's heart (one's mind) to s.th. poželeti, zelo si (za)želeti, zahtevati zase, izbrati zase, odločno skušati dobiti kaj, navdušiti se za kaj
to set s.o.'s heart at rest napraviti konec dvomu, zaskrbljenosti, pomiriti koga
the jelly has (is) set želé se je strdil
to set at large dati prostost, izpustiti, osvoboditi
to set a company laughing spraviti družbo v smeh
to set ono's life on a chance figurativno staviti svoje življenje na kocko
to set s.th. in a proper light postaviti kaj v pravo luč
to set little (much) by s.th. malo (visoko) kaj ceniti
to set one's mind on obrniti svoje misli na
to set to music uglasbiti
my muscle sets mišica se mi napne
to set s.o. at naught rogati se, posmehovati se komu, podcenjevati, omalovaževati, poniževati, v nič devati koga, ne se ozirati na koga
to set o.s. against s.th. upreti se, zoperstaviti se čemu
public opinion sets strongly against them javno mnenje jim je sovražno
to set o.s. lotiti se; šport zavzeti mesto na startu, pripraviti se za start
to set the pace regulirati korak, hojo; dajati takt
to set paper pogovorno napisati vprašanja, ki jih bodo vlekli študenti na izpitu
to set pen to paper lotiti se pisanja, začeti pisati
to set the police after s.o. poslati policijo za kom
to set a price on s.th. določiti čemu ceno, naložiti ceno za kaj
to set a price on s.o.'s life (head) razpisati nagrado na glavo kake osebe
to set s.th. before the public prinesti kaj pred javnost
to set a razor nabrusiti britev; izgladiti ostrino britve po brušenju
to set s.o. at rest pomiriti, umiriti koga
to set a question at rest urediti (rešiti) vprašanje
to set s.o. right popraviti, korigirati koga
to set right (to rights, in order) spraviti v red, popraviti
to set roaring (in a roar) spraviti v krohot
to set a handle with rubies vdelati rubine v ročaj
to set sail dvigniti jadro, odjadrati, odpluti, kreniti na potovanje po morju
to set a saw izviti zobe žage v nasprotnih si smereh
to set seal to s.th. staviti pečat na kaj
to set seed posejati seme
to set shoulder to the wheel figurativno pomagati, podpreti, zelo si prizadevati, odločno se lotiti
to set spies on s.o. vohuniti za kom
to set spurs to the horse z ostrogami spodbosti konja, spodbujati
to set a stake into the ground zabiti kol v tla, v zemljo
his star sets figurativno njegova zvezda zahaja
to set store by s.th. sleng visoko (zelo) ceniti, preceniti kaj; pripisovati veliko važnost čemu
to set the table pogrniti mizo
to set a task dati, naložiti nalogo
to set one's teeth stisniti zobe (tudi figurativno)
to set s.o.'s teeth on edge izzvati razburjenost (vznemirjenost) pri kom, (raz)dražiti živce komu, iti komu na živce
to set s.o. thinking dati komu misliti
to set a trap nastaviti past (zanko)
to set at variance spreti, razdvojiti
to set veils razpeti jadra
to set s.o. in the way pokazati komu pot, spraviti koga na pravo pot
to set s.o. on his way arhaično spremiti koga del (kos) poti
to set wide tisk staviti razprto, z velikimi razmiki med črkami ali besedami
to set one's wits to another's meriti se s kom v diskusiji
to set one's wits to a question iskati rešitev problerna, prizadevati si rešiti problem
to set one's wits to work predati se resnemu razmišljanju
to set the watch navtika postaviti straže na njihova mesta
it sets him well dobro mu pristaja
the weather has set fair vreme je postalo lepo
to set s.o. to work spraviti koga k delu
to set o.s. to work lotiti se dela

shower³ [šáuə] prehodni glagol & neprehodni glagol
obliti, politi, obsuti; poškropiti; liti (o dežju); padati kot dež, deževati

they showered arrows upon us obsuli so nas s strelicami
to shower gifts (kisses) upon a child obsuti otroka z darili (poljubi)
to shower down (o solzah) teči, liti; deževati v potokih; deževati (o kroglah)

smother [smʌ́ðə]

1. samostalnik
gost dim, oblak dima; zadušljiv dim, gosta para, megla, dušeče ozračje; tlenje, kadeč se pepel; snežni oblak
figurativno zmeda, zmešnjava

from the smoke into the smother iz hudega v hujše, z dežja pod kap

2. prehodni glagol
(za)dušiti, potlačiti; obsuti (with z)
pokriti s pepelom (žerjavico); prekriti, utajiti, pridušiti (često up)
pražiti, dušiti
šport čvrsto objeti (nasprotnika)

smothered chicken dušèn piščanec
with smothered curses s pridušenimi kletvicami
to be smothered with work dušiti se v delu
to smother s.o. with kisses zadušiti, obsuti koga s poljubi
to smother a rebellion zadušiti upor

stīpō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *sti̯ā(i)-, *stei̯ā- trans. (z)gostiti, intr. zgostiti se, otrdeti, okoreti; prim. skr. stíyā stoječa voda, styā́yate strjuje se, postaja trd, stīmáḥ lenoben, počasen, styānaḥ, prastīmaḥ zgoščen, pogost, nakopičen, viṣṭīmín- zgoščajoč se, gr. στία, στῖος kamenček, πολυστῖος kamnit, στέᾱρ -ᾱτος maščoba, mast, loj, testo, στίλη kaplja, στῖφος kup, kopica, gosta množica, στίβη slana, στίβος utrjena, uhojena pot, στιβαρός, στιπτός steptan, στοιβή zamašitev, zatrpanje, στείβω zgoščam, teptam, στιφρός tesen, gost, trden, utrjen, močan, lat. stīria, stīricidium, stīlla, stīpes, stĭps, stipula, stipulus, stipulārī, lit. stimpù, stìpti strditi se, otrdeti, okrepneti, stiprùs močen (močan), krepek (krepak), silen, got. stains = stvnem. stein = nem. Stein kamen, srednjevisokonem. stīf, stëft = nem. steif, Stift; prim. tudi sl. stena in steblo)

1. (z)gnesti, nagnesti (nagnetati), (s)tlačiti, natlačiti, stisniti (stiskati), (na)basati, (z)gostiti, (na)gatiti, (na)trpati, (na)pakirati, napolniti (napolnjevati), (na)grmaditi, (na)kopičiti: Plin. idr., maiorem numerum (sc. assium) in aliqua cella Varr., Graeci stipati, quini in lectulis Ci., in arto stipatae erant naves L. na tesnem nagnetene, velut stipata phalanx L., hos arto stipata theatro spectat Roma H. na tesno nagneten (natlačen), eum stipata tegebat turba V., fratrum stipata cohors V., materies stipata Lucr., acies densis stipata catervis Lucan., stipare calathos prunis Col. poet., nucem sulphure et igni Fl., calceum multiformem Tert. z vso nogo polniti = visok čevelj nositi; pesn.
a) nakopičiti (nakopičevati): stipatque carinis ingens argentum V., (apes) mella stipant V.
b) stipare Platonem Menandro H. Platona pridružiti Menandru = Platonove spise zložiti (spakirati) skupaj z Menandrovimi; med.: cuncta stipantur saecula cursu Cl. se gnetejo; occ. kak kraj, na kakem kraju nagnesti (nagnetati), napolniti (napolnjevati): tribunal Plin. iun., stipant graves equi recessus Danai Petr. poet., multo patrum stipatur curia coetu Sil., aditus et tectum omne fartim stipaverant Ap.; pt. pf. stīpātus 3 poln česa, napolnjen s čim: curia cum patribus fuerit stipata O., pontes calonibus et impedimentis stipati Suet.

2. gnesti se okoli koga, koga kupoma (trumoma, tolpoma, množično) obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati), obda(ja)ti, obsuti (obsipati, obsipavati), v velikem številu (po)spremiti (spremljati): Varr. ap. Gell., Plin. iun., Amm., Cl. idr., qui senatum stiparit armis Ci., qui stipatus semper sicariis, saeptus armatis, munitus indicibus fuit Ci., Catilinam … stipatum choro iuventutis (sc. videbant) Ci., stipatus lictoribus Ci., stipati gregibus amicorum Ci. ep., stipatus agmine armatorum in forum inrupit L., cum amicorum tum satellitum turbā stipante L., magnā iuvenum stipante catervā V., comitum turbā est stipata (sc. Diana) suarum O., huc epulae ditesque tori coetusque ministrum stipantur Stat., iuventus prosequitur stipatque ducem Val. Fl. Od tod adj. pt. pf. stīpātus 3 obkoljen, obkrožen, obdan: ab omni ordine, sexu, aetate stipatissimus Sid.

super-fūndō -ere -fūdī -fūsum (super in fūndere)

I.

1. poli(va)ti, razli(va)ti, preli(va)ti kaj čez kaj, na kaj ali po čem, dati (omogočiti) čemu razliti se čez bregove, povzročiti (povzročati), da se kaj razlije čez kaj, dati (dajati), omogočiti (omogočati) čemu izstopiti: nuda superfusis tinguamus corpora lymphis O., superfundere unguentum Plin. iun., flumen Amm., sidera vocans … : potius mare superfunderent adversus terrarum ereptores T., superfusa humoris copia Q., nives superfusae Amm.; z dat.: superfundere oleum alicui rei Col., urinam radicibus Col.; med. superfundi razli(va)ti se čez kaj, uli(va)ti se čez kaj, (o vodovju) razli(va)ti se, stopiti (stopati) čez kaj, prestopiti (prestopati), udariti (udarjati) čez bregove, izstopiti (izstopati); abs.: circus Tiberi superfuso inrigatus L., superfusis undis Sen. tr., imber superfusus Fl.; z dat.: incisis venis superfusoque altaribus sanguine Vell., undae fastigio operis (čez rob ali vrh nasipa) superfusae Cu., Tiberis ripis alte superfunditur Plin. iun., flumina campis superfusa Plin. iun.; s praep.: superfundi in campos Cu.

2. metaf.
a) (o suhih stvareh) vsuti (vsipati, vsipavati) kaj čez koga (kaj), na koga (kaj): Britani … ipsi magnam vim telorum superfundere T. so usipali (sc. na nas) veliko množico … , so nas obsipali z veliko množico … ; med. in refl. razsuti (razsipati) se čez (na) kaj, vsuti (vsipati, vsipavati) se, usuti (usipati, usipavati) se čez kaj, po čem, raztegniti (raztegovati, raztezati) se čez kaj, po čem, razširiti (razširjati) se čez kaj, po čem; z dat., s praep. in abs.: non numquam superfusa terra latentibus scamnis Col., produnt … Gallias hanc primum habuisse causam superfundendi se Italiae, quod … Plin., (sc. Macedonum regnum) superfudit deinde se in Asiam L., nonne superfusis collectum cornibus hostem in medium dabimus? Lucan., corpora, quae superfunduntur Sen. ph. ki se prekomerno širijo.
b) med. in refl. (o osebah in abstr. pojmih) razli(va)ti se = (raz)širiti (razširjati) se čez kaj ali po čem, vsuti (vsipati, vsipavati) se = planiti na(d) koga, kaj, zagnati (zaganjati) se v koga, kaj: gens superfusa montibus (dat.) Plin., iacentem hostes superfusi oppresserunt L. trumoma nanj planivši, trumoma so planili nanj in … , laetitia se superfundens L. prekipevajoče, izjemno, presilno (se kažoče), nondum fortuna se animo eius superfuderat Cu. mu še ni bila prevzela duha. —

II. (od zgoraj) poli(va)ti, obli(va)ti kaj s čim: compositum oleo superfundito Col.; metaf. obsuti (obsipati, obsipavati), pokri(va)ti: alarum coniuncta signa pulsu sonituque et nube ipsa operient ac superfundent … equites equosque T. bodo … podrla, bodo … vrgla na tla (vrgla v oplat).

super-obruō (pisano tudi ločeno super obruō) -ere (—) -rutum (super in obruere) obsuti (obsipati, obsipavati), zasuti (zasipati, zasipavati), pokri(va)ti, prekri(va)ti: (sc. Tarpeiam) superobruit (super obruit) armis Pr., superobruta saxis (sc. Hecuba) Aus.

swamp² [swɔmp] prehodni glagol
poplaviti, preplaviti, potopiti (kaj); premočiti, namočiti
figurativno (večinoma pasivno) zasuti, obsuti (s prošnjami, s pismi); (o morju) pogoltniti; preobremeniti (z delom), zadušiti, premagati (čustva)
politika preprečiti (zakon)
ameriško utreti (pot) skozi gozd
neprehodni glagol
(ladja) potapljati se, toniti; biti preplavljen, utoniti
figurativno zabresti v težave, propasti

I am swamped with work čez glavo imam dela
to be swamped with debts do vratu tičati v dolgovih
they had been swamped about two miles from the town okrog dve milji od mesta so obtičali v močvirju
a pipe burst and swamped the bathroom pipa je počila in voda je preplavila kopalnico

swarm¹ [swɔ:m]

1. samostalnik
roj (čebel), jata (ptic); mrgolenje; velika množina, kup, veliko število

a swarm of bills kup računov

2. neprehodni glagol
rojiti
figurativno mrgoleti, gnesti se, prerivati se; biti zelo številen, obilovati
prehodni glagol
ujeti roj čebel; obsuti

he was swarmed by a swarm of porters obsul ga je roj nosačev
the boys swarmed round him dečki so ga v roju obkrožili
the region is swarmed with game pokrajina ima divjačine v izobilju
the town is swarming with spies v mestu mrgoli špijonov

überschütten², mit einer Flüssigkeit: politi, polivati (sich se); mit Erde usw.: posuti, zasuti; figurativ obsuti, obsipati

whelm [welm] prehodni glagol & neprehodni glagol
poetično, figurativno zasuti, obsuti (in z)
figurativno pogoltniti

the Ocean whelm them all! ocean naj vse pogoltne!
to whelm s.o. in sorrows zasuti koga s skrbmi

засыпать, засыпать¹ zasipavati, zasuti, obsipati, obsuti;
з. вопросами obsipati z vprašanji

обки́дати -даю док., obsúti -sújem dov.

обсыпáть, обсыпать obsipa(va)ti, obsuti

осыпáть(ся), осыпать(ся) obsipati (se), obsuti (se), posipati (se), posuti (se)

cōnspergō -ere -spersī -spersum (cum in spargere)

I. kaj kam štrkniti, razškropiti, česa kam natrositi, potrositi: vinum Col.; z dat. (na kaj, po čem): albas (bele bisere) … invicem piperis piscibus et tuberibus Lamp. —

II. (z zunanjim obj.)

1. kaj s čim (po)škropiti, (po)rositi, obli(va)ti, omočiti (omakati), (po)trositi: Ca., Ap., humum ante aedes Pl., humum aestuantem alveolo ligneo (iz lesene golide) Ph., vias propter pulverem Suet., fores vino Pl., terram tabe Lucr., terram rore Plin., radices candenti aqua, carnem sale Col., furfuribus ignem Ph. ognju otrobe primešati, cum (hic) conplexus est conspersitque lacrimis me Ci.

2. pren. poli(va)ti = obsuti, posuti (posipati), pokri(va)ti: eius (Tauri) caput stellis conspersum est frequentibus Ci. obsejana, c. herbas floribus Lucr.; pren. reliquum tempus turpitudinis maculis conspersisti Ci., in illis veteribus nostris, quae Menippum imitati … quadam hilaritate conspersimus Ci. ki smo jim (mu) dali nekakšno smešno obliko, ut oratio conspersa sit quasi verborum sententiarumque floribus Ci., color ipse dicendi … velut maculis conspergitur Q.

Opomba: Solecizmi: conspargere Ap., Plin. Val., Marc., conspargitur Vitr., consparsus Ph.